Erjavec in Clintonova sta po ministrovih besedah ocenila, da so odnosi med Slovenijo in ZDA dobri ter da se državi zavzemata za enake vrednote. "Ocenjujem, da je bil pogovor zelo kakovosten in vsebinski," je sklenil minister.

Slovenski zunanji minister in ameriška državna sekretarka sta se srečala ob robu ministrskega srečanja zveze Nato, največ pa sta se med polurnim sestankom pogovarjala o krepitvi gospodarskega sodelovanja, za kar je po besedah Erjavca veliko možnosti.

"ZDA so zainteresirane za sodelovanje s Slovenijo, treba je najti konkretne možnosti, da bi prišlo do sklenitve pogodb, ki lahko pomenijo gospodarsko rast, ki jo Slovenija nujno potrebuje," je poudaril slovenski zunanji minister.

Clintonova se je zahvalila za pomoč Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu in pozitivno ocenila delo Slovenske vojske v okviru Natovih sil na Kosovu.

Pričakovanje slovenske pomoči v Afganistanu
Ameriška državna sekretarka je tudi izrazila pričakovanje, da bo Slovenija še naprej dejavno sodelovala pri prizadevanjih Nata glede Afganistana, tudi pri načrtovanem financiranju afganistanskih varnostnih sil po letu 2014, čeprav o konkretnih številkah prispevka Slovenije z Erjavcem nista govorila.

Erjavec je Clintonovi poročal o svojem nedavnem obisku v Zagrebu ter povedal, da bo slovenska vlada nadaljevala dozdajšnjo politiko na tem področju in da pričakuje, da bo arbitražno sodišče sprejelo odločitev, ki bo dobra za obe strani.

Po besedah Erjavca obstaja velika možnost, da Clintonova obišče Slovenijo. "Upam, da bo glavna gostja na blejskem strateškem forumu," je dejal. Letošnji blejski strateški forum bo potekal od 2. do 3. septembra.

Slovenija še ni dala zavez
Po besedah Erjavca Slovenija ni dala še nikakršnih zavez ali obljub glede svojega prispevka pri financiranju afganistanskih varnostnih sil po letu 2014, prispevala bo po svojih močeh, a zagotovo bo njen prispevek za Afganistan po letu 2014 bistveno manjši, kot je zdaj.

Vprašanje financiranja afganistanskih varnostnih sil po letu 2014 s ciljem, da se bodo po umiku mednarodnih bojnih sil sposobne same soočati s talibani, je bila najodmevnejša tema današnjega skupnega zasedanja zunanjih in obrambnih ministrov članic zveze Nato.

Ocenjuje se, da bodo za to potrebne okoli štiri milijarde ameriških dolarjev na leto. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes vse zaveznice in partnerice Nata pozval, naj se zavežejo, da bodo prispevale "pošten delež".

Neuradno se v okviru prvih, zelo grobih ocen, ki se bodo zelo verjetno še spremenile, omenja možnost, da bi lahko bil prispevek Slovenije pri financiranju afganistanskih varnostnih sil po letu 2014 okoli pol milijona dolarjev.

Pomembna je stabilnost
Erjavec je še opozoril, da bi bila najslabša rešitev, da bi se mednarodna skupnost po letu 2014 umaknila iz Afganistana. "Potem bi imeli hude težave, ker bi zelo težko ohranili stabilnost," je poudaril.

Nekatere zaveznice so danes po ministrovih besedah tudi izpostavile, da bi morale pri pomoči Afganistanu pri vzpostavljanju gospodarstva in institucij po letu 2014 dejavno sodelovati tudi velesile, kot sta Rusija in Kitajska, saj to ni le težava Nata, EU-ja in ZDA.

V skladu z dogovorom na vrhu Nata v Lizboni leta 2010 bodo mednarodne sile odgovornost za varnost postopno prenašale na afganistanske varnostne sile s ciljem, da je ta tranzicija izpeljana do konca leta 2014.