Vodja PS-a Zoran Janković je na začetku oddaje povedal, da bodo podprli, kar so vlada in sindikati podpisali. Opozoril pa je, da bo na koncu leta manj kot osem milijard evrov prihodkov. "Rebalans je zmazek, sprejeli smo že 400 amandmajev. Predlagamo, da se umakne rebalans in počakamo na dogovor s sindikati ter podaljšamo interventni zakon do konca leta," je dejal. Dodal je, da ne nameravajo stavkati in da očitno ni genij, ker mu ni uspelo v dveh dneh predelati vseh 400 zakonskih dopolnil. Gospodarska rast nam bo zaradi ukrepov vlade še padala, je prepričan.

Kakšno je stanje pri velikih projektih pri nas, je ponazoril Černač. Po njegovih besedah nam npr. za drugi tir manjka še 15 odstotkov potrebnih zemljišč, vloga za soglasje pa je bila poslana šele nekaj dni pred njegovim prihodom. To kaže, da nimamo dobro pripravljenih projektov, kar odvrača vlagatelje, je dejal. Tudi po mnenju Viranta s predlaganimi ukrepi kažemo, da smo zanesljiv partner. Janković pa je prepričan, da brez udeležbe proračuna ne bomo mogli porabiti evropskih sredstev.

Pokojninska kapica še ni pokopana
Radovan Žerjav je prepričan, da je precej ukrepov selektivnih in bolj obremenjujejo tiste, ki imajo več. Njihov namen je razbremeniti srednji sloj, zato tudi ideja pokojninske kapice ostaja. Prepričan je, da bo triodstotni primanjkljaj ostal, ne bodo pa iskali 300 milijonov evrov (za toliko so se zmanjšali prihranki zaradi blažitve varčevalnih ukrepov, op. a.) znotraj proračuna, temveč 130 milijonov, je dejal.
"Menim, da bi bilo vaši vladi lažje, če bi bili nekateri poskusi reform v času moje vlade podprti," je sedanji koaliciji oponesel lider SD-ja Borut Pahor. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec mu je na to odgovoril, da pokojninske reforme niso podprli, ker je varčevala na plečih upokojencev. "Z zanimanjem pričakujem, kaj bo novega v novi pokojninski reformi," mu je odvrnil Pahor.
Janša: Socializem je dokazal, da država ne more biti garant razvoja
Po besedah Janeza Janše - intervju z njim je bil posnet pred oddajo - državno poroštvo ne more biti zagotovilo državnega razvoja. "Če bi to držalo, bi bila Severna Koreja najbolj razvito gospodarstvo na svetu," je dejal. Po njegovem mnenju potrebujemo ravnotežje in učinkovit javni sektor.
Uravnotežene javne finance pa so predpogoj za gospodarsko rast, je dejal, in poudaril, da zdaj na stotine milijonov porabljamo za obresti na posojila, ki so šla za razbohoten javni sektor.
O zlatem pravilu še vedno neenotno
Erjavec meni, da je fiskalno pravilo (zapis uravnoteženosti javnih financ v ustavo, op. a.) potrebno, pri čemer je podal kot primer Švico, ki ga ima že 10 let. "Mi želimo biti kot Švica," je dejal. Tudi Pahor se je zavzel za fiskalno pravilo, Janković pa je proti tej ideji. Virant je ob tem pojasnil, da nam to ni vsiljeno, ampak smo se v Bruslju za ta pakt dogovorili.
Pahorja je poudaril, da sedanja referendumska ureditev daje nekaterim preveliko moč in premalo odgovornosti za njihove odločitve, prav tako pa razprši odgovornost do te mere, da ni več mogoče razbrati, kdo je za kaj odgovoren.

Po poti Francije?
Ob dogodkih v Sloveniji ni nepomembno, da je ravno zmaga francoskega socialista Francoisa Hollanda v času slovenskih pogajanj o varčevalnih ukrepih pretresla že zložene evropske karte za stabilizacijo nacionalnih proračunov.

Prihajajo odločilni dnevi za Slovenijo
Tudi v Sloveniji se je pojavila dilema med varčevanjem ali rastjo in s tem vprašanjem razvojnega modela Slovenije. Dvojec Janša – Šušteršič zagovarja odmik od sedanje prakse, kjer je bil davkoplačevalski denar oziroma državni proračun nosilec investicij in s tem razvoja.

Opozicija pa temu nasprotuje in se naslanja tudi na ideje novega francoskega predsednika. Za Slovenijo tako prihajajo odločilni dnevi.