Vlada in sindikati javnega sektorja so po napovedih vendarle podpisali sporazum o varčevalnih ukrepih, ki bo vladi omogočil, da sprejme zakon za uravnoteženje javnih financ brez pretečega referenduma. Sporazum je podpisalo 14 od 21 sindikatov, poleg tega je 20 od 33 sindikatov podpisalo dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih. Stavka večine sindikatov je končana in bo po sporazumu tudi plačana. Sindikati, ki niso podpisali sporazuma, lahko to storijo tudi pozneje.

Minister za finance Janez Šušteršič je dejal, da bo država po uskladitvi zakona o uravnoteženju javnih financ s socialnimi partnerji z varčevalnimi ukrepi prihranila 500 milijonov evrov v letošnjem letu in 750 milijonov evrov prihodnje leto. Razliko med osnovnim vladnim predlogom in usklajenim naj bi pokrili s prerazporejanjem in zmanjšanjem nekaterih drugih postavk v proračunu.

Šušteršič je še dejal, da dogovor s sindikati kaže, da je velik del javnosti mogoče z argumenti prepričati, da je fiskalna prilagoditev nujna. Sprejem zakona o javnih financah je zato nujen, sicer bo Slovenija zašla v težko situacijo, je dejal.

Za zdaj sporazuma ni podpisal noben policijski sindikat, prav tako tudi ne sindikat delavcev v pravosodju, Sindikat Mors, Sindikat občinskih redarjev in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, je pojasnil minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak.

Konfederacija 90 proti sporazumu o plačah
Dogovora o plačah niso podpisali v Konfederaciji 90, ki predstavlja štiri reprezentativne sindikate in del sindikatov, ki status še čakajo, še niso dobili. Razlog je neupoštevanje predloga, da se iz ukrepov črtajo t.i. varovane plače in nestrinjanje z obračunavanjem potnih stroškov.

Prepričani so, da bo sporazum nevojaške osebe, zaposlene v vojski, postavil v še slabši položaj, saj so bili oškodovani že ob prevedbi plač v letu 2008. Opozarjajo tudi na slabost obračunavanja potnih stroškov, saj so lahko zaposleni v Morsu premeščeni kamor koli v Sloveniji, kar bo še dodatno obremenilo njihove plače.

Vlada do konca leta 2013 ne bo posegala v plače
Vizjak je ob podpisu dejal, da je to lahko prvi pomemben korak k izhodu iz krize v Sloveniji, vendar pa ni zadosten. Najprej se bodo nadaljevala pogajanja v okviru socialnega sporazuma. "Vesel sem, da sindikati, podpisniki tega dogovora in stavkovnega sporazuma, tudi pristopajo k podpisu izhodišč za socialni sporazum," je dejal minister.

Dogovor in sporazum sta dobra osnova za dogovore v naprej, je še prepričan minister, ki je ob tem napovedal, da vlada do konca leta 2013 ne načrtuje posegov v plače javnih uslužbencev, skupaj s sindikati pa bodo v prihodnjem letu presodili, kako naprej.

Sindikati v celoti uspeli v prvih dveh stavkovnih zahtevah
Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj pa je spomnil, da so sindikati javnega sektorja 18. aprila izvedli eno največjih stavk. Povzel je, da so takrat zahtevali ohranitev socialne države, ohranitev kakovostnih javnih storitev, ohranitev delovnih mest, ob tem pa so nasprotovali znižanju plač.

Pri prvih dveh stavkovnih zahtevah jim je v celoti uspelo, ohranili so številna delovna mesta, začasno pa so privolil v zniževanje plač, kar so po Štrukljevih besedah storili v dobro vseh v državi. Povedal je še, da je stavka končana, ostajajo pa legitimne zahteve policistov, katerih stavkovne zahteve so neuresničene že vrsto let.

Pred podpisom so morali urediti še nekaj podrobnosti
Štrukelj je ob prihodu na podpis stavkovnega sporazuma pojasnil, da je treba nekaj manjših stvari v sporazumu še popraviti, sicer pa so ga pripravljeni podpisati.

Sporazum bi sicer lahko podpisali že v sredo, vendar je sindikate javnega sektorja močno razburilo vladno dopolnilo k zakonu za uravnoteženje javnih financ o tem, da se leta študija, vojaškega roka in pri moških še otroci ne bi upoštevali pri določanju starostne meje za upokojitev.

Glavna točka sporazuma: osemodstotno znižanje plač
V okviru socialnega sporazuma, ki naj bi bil sklenjen konec junija, je potekal tudi pogovor o spremembi normativov in standardov v šolstvu. Sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja ne bo vseboval niti določil o regresu, bo pa vlada zmanjšanje regresa za polovico pustila v zakonu. A na tem področju jo verjetno čakajo kolektivne tožbe.

Glavna točka sporazuma med vlado in sindikati je tako osemodstotno znižanje plač, ki bo začelo veljati junija.