Kljub skupnemu jeziku se večina sindikatov še vedno ne strinja z načinom zniževanja. Stavkovni sporazum bodo podpisali predvidoma v četrtek dopoldne.
Po besedah vodje vladne pogajalske skupine in ministra za delo Andreja Vizjaka so dopolnilo, ki posega v pogoje za upokojevanje predvsem moških vložili, ker so iskali prihranke zaradi vseh približevalnih predlogov na področju socialne in družinske politike. Odziv sindikatov na dopolnilo je ob tem označil kot "prav neverjeten vihar". Čeprav meni, da je dopolnilo utemeljeno, so ga umaknili, a se bodo o tem pogajali v okviru socialnega sporazuma, je dodal.
Parafiranje sporazuma sledi
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po koncu pogajanj dejal, da je pokojninsko dopolnilo igralo dominantno vlogo. Pojasnil je, da niso parafirali besedila stavkovnega sporazuma, saj bo šele v četrtek znano, kateri sindikati bodo besedilo podpisali. Policijska sindikata naj dogovora ne bi podpisala, Štrukelj bi bil presenečen, če bi ga podpisali vsi preostali sindikati.
Ni se jim uspelo dogovoriti o načinu osemodstotnega nižanja plač. Štrukelj zatrjuje, da večina sindikatov vztraja pri kombiniranem načinu zniževanja plač, medtem ko vlada zahteva linearno zniževanje plač. A Vizjak meni, da je za kombinirano zniževanje plač le polovica sindikatov in da so sindikati javnega sektorja pri tem vprašanju precej razdeljeni. Minister poudarja, da bi z zakonom za uravnoteženje javnih financ odpravili plačna nesorazmerja, medtem ko bi s kombiniranim zniževanjem ta ponovno ustvarili.
Hitro znižanje, večji prihranek
Dogovorili so se, da se bodo plače znižale prvi mesec po uveljavitvi zakona. Iz stavkovnega sporazuma so na zahtevo sindikatov izločili vprašanje regresa, ki ga bodo reševali v okviru socialnega sporazuma.
Tisti sindikati, ki bodo podpisali stavkovni sporazum, se bodo zavezali, da ne bodo začeli referendumskih postopkov, če se bosta tudi vlada in DZ držala dogovorjenega. Sindikati se bodo s podpisom zavezali tudi, da bodo storili vse, da sindikalne centrale pristopijo k podpisu izhodišča za socialni sporazum.
Preberite tudi:
Janković: Kar sprejemajo, je ali mešana solata ali skrpucalo
Turk: V visokem šolstvu za nižje plače, če bo več sredstev za znanost
Za SD rebalans in predlogi varčevanja nesprejemljivi
Tanko: Koalicija si je postavila cilj, da najprej opravi z balastom v javnem sektorju
Sindikati na nogah zaradi "mini pokojninske reforme", Pergam zahteva sestanek z Vizjakom
Sviz: Če bo DZ umaknil vse standarde in normative, ne bomo šli v referendum
Štrukelj: Plače se bodo znižale napačnim
Sicer pa se bodo plače v povprečju znižale za štiri odstotke (osemodstotno znižanje in odprava nesorazmerij), nekaterim pa tudi za osem, je v torkovih Odmevih, ki jih je vodila Rosvita Pesek, dejal Štrukelj, ki je dodal, da pa se bodo "žal znižale napačnim, tistim, ki imajo manjše plače, ne pa tudi tistim z višjimi".
Poleg tega bodo ostali nerešeni tudi problematika potnih stroškov in druga vprašanja, ki bodo javne uslužbence sicer prizadela, a bo v sindikatih po Štrukljevih besedah kljub temu večinsko soglasje najverjetneje doseženo. "V tem trenutku je to za nas sprejemljivo v zameno za standarde in normative," je dejal. Izpostavil je vprašanje "visokega šolstva in znanosti, kjer vlada nerazumno posega v področji, ki sta ključni za razvoj".
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pa je, prav tako v oddaji Odmevi, opozoril, da bodo sindikati "zelo pozorni glede tega, kaj se bo dogajalo v državnem zboru". "Tisti amandmaji, ki so dogovorjeni, morajo dejansko biti izpeljani, sicer bodo ti dogovori padli v vodo in bomo naredili, kar moramo," je dejal.
Oba sindikalista sta zavrnila očitke, da bo zaradi sredstev, ki sta jih s dogovorom z vlado "pridobila", težje najti manjkajoči denar. Štrukelj je opozoril na "diametralno nasprotje" v primerjavi z ukrepi drugih držav in kot primer navedel Francijo, kjer odpirajo nova delovna mesta za učitelje ter so povečali sredstva za izobraževanje in znanost. Poteze slovenske vlade so nasprotne navedenim, zato so jih sindikati morali onemogočiti, je dejal.
Semolič pa je poudaril, da bo zaradi znižanja davka na dobičke in posegov v dohodninsko zakonodajo 170 milijonov evrov prilivov v državno blagajno manj, in izpostavil državni depozit za tri milijarde evrov, iz katerega bi lahko črpala država. Znova je dejal, da bi se morala država posvetiti prihodkovni strani proračuna in odpirati nova delovna mesta.
"To, kar počenjajo ... Niti eno delovno mesto ne bo iz tega nastalo, bodo pa potolažili neke veljake v Bruslju. Zato smo kritični. Drži, da smo se o nekaterih stvareh pogovorili, ampak ne idealizirajte. Zakon ima tudi mnogo, mnogo slabih točk," je dejal.
Stavka bo plačana, če ...
Sindikati sicer vztrajajo tudi pri plačilu stavke, v kar je vlada pogojno privolila, če se zavežejo, da ne bodo vložili pobude za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Obe strani se strinjata s predlogi ublažitve ukrepov na področju socialnih pravic, sindikati pa vztrajajo pri umiku vseh predlaganih standardov in normativov za področje vzgoje in izobraževanja iz predlaganega zakona.
Državni zbor bo o zakonu odločal na izredni seji v četrtek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje