Po besedah Turka so se na sestanku, ki so se ga prvič skupaj udeležili sindikati, direktorji inštitutov in predstavniki rektorjev univerz, dogovorili, da se proračun v znanosti in visokem šolstvu poveča še za 10 milijonov evrov.

Turk je še omenil, da se je pojavil "apetit po dodatnih 30 milijonih evrov, ki bi jih to področje potrebovalo za normalno delo". "Vsi v sobi smo se strinjali, da to sicer drži, in vsi smo se strinjali, da bi bilo vredno narediti večji napor pri znižanju plač," je poudaril.

Predstavniki inštitutov in univerz bi bili pripravljeni privoliti tudi v večje znižanje plač, če bi se sredstva za znanost in visoko šolstvo še nekoliko povečala, je dejal. A to je po ministrovih besedah odvisno od širših pogajanj sindikatov z vlado, ki še potekajo.

Kako do več denarja na trgu?
Minister Turk je izrazil obžalovanje, da so sestanek že na začetku zapustili Dušan Mramor v imenu rektorja ljubljanske univerze in predstavniki Neodvisnega sindikata delavcev, zaposlenih na ljubljanski univerzi.

Dogovorili so se še, da se bodo srečevali večkrat letno in da bodo razpravljali predvsem o vprašanjih, ki so povezana z reformo na področju znanosti in visokega šolstva ter modernizacijo sistema, in o tem, kako bi na trgu našli čim več denarja, je še dodal.

Na FDV-ju in ljubljanski univerzi proti rezom
Delavci in študenti fakultete za družbene vede (FDV) ter sindikat Univerze v Ljubljani pa so zavrnili sveženj varčevalnih ukrepov. Vlada po njihovem mnenju z odrekanjem pravice do argumentirane javne razprave krši temelje demokratičnega vladanja, zato zahtevajo njen odstop in še zlasti odstop ministra Turka.

Poudarjajo, da podpirajo vodstvo Univerze v Ljubljani pri nasprotovanju vsakršnim proračunskim rezom v področje visokega šolstva in znanosti. Hkrati pozivajo vse, da se v čim večjem številu udeležijo različnih oblik protesta proti sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ in rebalansa proračuna. Predlagani ukrepi so po njihovih besedah korenita preobrazba družbe z razgradnjo socialne države.
Rektorji: Znanje je najboljša izvozna dejavnost
Rektorska konferenca je v izjavi po današnjem sestanku zapisala, da so univerze že zdaj delovale v zaostrenih finančnih razmerah. Sredstev za svoje delovanje namreč ne dobivajo v celoti iz proračuna, temveč jih morajo pridobiti tudi na trgu.

Rektorji so prepričani, da sta visoko šolstvo in znanost najboljši izvozni dejavnosti Slovenije, saj ustvarjata nova znanja, ki omogočajo razvoj izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, predstavljata pa tudi ključni potencial za ponovno oživitev zdravega gospodarstva.
Odgovornosti za zastoj države ne bodo prevzeli
Zato pričakujejo, da bo vlada razmišljala dolgoročno in v korist državljanov ter univerzam omogočila pogoje za normalno delovanje. Univerze so namreč v kritični fazi bolonjske prenove, ko bi potrebovale več sredstev. Zato bi tudi enaka višina kot v lanskem letu po mnenju rektorske konference pomenila za univerze veliko realno zmanjšanje sredstev.

Vendar so v letu 2012 pripravljeni prispevati k varčevanju s tem, da se v tem letu privoli v odlog izplačila večine dodatnih sredstev, ki jim pripadajo po uredbi in so ključna za izvedbo najpomembnejšega dela bolonjske reforme, se pa morajo vsa ta sredstva upoštevati pri delitvi sredstev v letu 2013, še dodajajo.
Ob tem dodajajo, da zaradi finančnega reza ne morejo izvršiti svojih zakonskih in pogodbenih obveznosti v letu 2012 ter prevzeti odgovornosti za vseobsežne posledice. Hkrati opozarjajo, da bo država tako razvojno zastala.