Vlada pri uravnoteženju in stabiliziranju javnih financ v okviru vzdržnostnih ukrepov oz. varčevanja nastopa horizontalno - torej se ne pogaja z vsakim subjektom javnega sektorja posebej, temveč izvaja rez pri vseh hkrati. Tudi pri visokem šolstvu in znanosti.
Na okrogli mizi Zbora za republiko so tokrat v tematiko zagrizli predstavniki različnih strani. Vlado je zastopal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk; visoko šolstvo rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Radovan Pejovnik, zaposlene pa predsednik sindikata Pergam Janez Posedi.
Razpravljala sta tudi nekdanja ministra za visoko šolstvo Jure Zupan in za znanost in tehnologijo, Andrej Umek, interes študentov pa je predstavljal predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc.
Kot je uvodoma pojasnil moderator, sociolog in profesor Matej Makarovič, "od denarja, ki ga ni in ki ga ne bo, se ne da živeti, ne glede na to, kakšne pravice kdo ima ali želi imeti". O tem bomo po njegovem mnenju kot narod sprejeli odločitev - bodisi prek DZ-ja bodisi prek referenduma. "Tudi neodločitev - zavrnitev - bo imela posledice," je komentiral.
Zaposleni v visokem šolstvo so daleč od tega, da bi ob rezih od veselja "skakali v zrak", saj se sredstva, predvsem tista iz javnih virov, vse bolj zmanjšujejo. Zato se bodo univerze morale soočiti z vprašanjem, kako biti v novih okoliščinah uspešnejši, kako narediti študente bolj zaposljive, kako narediti znanstvenike bolj mednarodno odmevne. "Ključna je torej učinkovitost. Kako z manj narediti več," je dejal Makarovič.

Ključna tri Zupanova vprašanja
Zupan je izpostavil tri ključna vprašanja, na katera bomo kot narod morali odgovoriti in te odgovore na najvišji, politični ravni operacionalizirati. Prvo vprašanje zadeva števila razpisnih mest na univerzah. V letošnjem šolskem mestu imamo razpisanih 24.000 mest, v generaciji pa se je rodilo 30.000 ljudi. Če se primerjamo z Evropo, je ta številka izjemno visoka in če bi sledili evropskih standardom, bi morali razpisati 12.000 mest. "Tu se pač moramo odločiti, kaj želimo," je dejal nekdanji minister in profesor.
Drugo vprašanje je razmerje med strokami, med naravoslovjem in družboslovjem v številu diplomantov. V Nemčiji je to 1:2 (v korist družboslovja), podobno je na Finskem in Češkem. Na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji pa razmerje znaša med 10 in 13 proti 1. "Mi smo na dnu, v najslabšem delu diplomirancev," je komentiral.
Tretja težava pa je po Zupanovem mnenju bolonjska reforma, ki da je v 80 odstotkih propadla. Krivdo za stanje pripisuje vsem - vladi, univerzam in študentom. Vladi zato, ker že 20 let ni ustvarila zakona o financiranju, kakor ga predvideva ustava; študentom, ker namesto da bi v skladu z reformo šli v krajšanje, raje šli v podaljševanje študije; univerzi pa, ker ni naredila domače naloge v smislu boljšega poenotenja in primerljivosti programov s preostalo Evropo. Tu je tretje vprašanje: odločiti se bomo morali, ali dejansko želimo bolonjsko univerzo in jo temu primerno izvedemo; ali pa se odločimo in dobro izvedemo kakšen drugačen scenarij.

Pejovnik: Univerza ves čas posluje na "manj"
Rektor ljubljanske univerze je z zaskrbljenostjo predstavil finančno stanje univerze. Celotni prihodki, ki so lani znašali 330 milijonov evrov, so se v primerjavi z letom prej zmanjšali, za stroške dela pa gre kar 80 odstotkov vseh teh sredstev. Na približno 6.000 zaposlenih je 60.000 študentov, razmerje, ki je v širši, evropski primerjavi izjemno slabo. Nadalje je kar 83 odstotkov vse opreme "za odpis", je dejal Pejovnik. Znižali so se tudi prihodki iz šolnin izrednega študija - z 11 na sedem milijonov evrov.
"Ne vidim kratkoročne možnosti, da bi v enem letu prihranil denar. Univerza praktično nima možnosti, da ta denar kompenzira. Ali bomo vse to prenašali naprej v rdeče številke? Žal jaz nisem dovolj pameten, da bi to stvar znal rešiti," je izjavil.

Glavna težava - visoke šole na univerzi
Glavna težava je po Pejovnikovem mnenju binarnost, da se na istih fakultetah izvajajo tako visokošolski programi kot univerzitetni programi, kar zmanjšuje kakovost zadnjih. "To ni dobro in ni sprejemljivo," je izjavil rektor. Pri reševanju položaja pa bomo poleg odprave te binarnosti morali seči še stopnjo nižje - na strokovne šole. "Tisto, kar me najbolj skrbi, je uničeno srednje strokovno šolstvo v Sloveniji," je izjavil.
Minister Turk je zaradi pogajanj s sindikati javnega sektorja na okroglo mizo prišel z zamudo. Kot je pojasnil, je medtem sindikalistu Branimirju Štruklju predstavil 40 milijonov evrov vreden sveženj ukrepov, "ki naslavljajo najbolj nevralgične točke varčevalnih ukrepov". "Od vrtca do univerze."
Turk: Produktivnost se neprestano povečuje
Glede osnovnega vprašanja - ali se da z manj narediti več - pa je dejal: "Poglejte katero koli človeško dejavnost, gospodarsko dejavnosti. Njihov osnovni princip, pa če delajo avtomobile ali čevlje je, da z manj naredijo več." Človeška produktivnost se s časom skokovito povečuje, se optimizira, pa naj jo v to sili trg ali pa država, če gre za monopol.
"Denar lahko podeseterimo, pa ne bo rešilo Slovenije"
Vendar to po njegovi oceni ni ključno vprašanje. Bolj bi se morali osrediniti na vprašanje, ali imamo premalo 'nečesa', denimo znanstvenih člankov, ali pa je potrebno več denarja za več znanstvenih člankov; ali pa morda potrebujemo več mladih, študirajočih ljudi? Slovenija želi oz. meni, da je kar 75 odstotkov generacije primerne za visokošolsko izobraževanje, v Švici pa, denimo, ta delež ocenjujejo na le četrtino. Ključno je torej vprašanje, ali se da z manj delati bolje, učinkoviteje? "Tukaj pa odgovor ni samoumeven. Če parafraziram Posedija, lahko podeseterimo denar za visoko šolstvo, pa to ne bo rešilo Slovenije."
Položaj, v katerem sta se država in visoko šolstvo prisiljena ukvarjati z znižanimi sredstvi, po Turkovih besedah tako odpira drugo vprašanje, ki so za kakovost "bistveno bolj pomembna od tega, koliko denarja vlagajo".
"Groženj s šolninami država ne bo trpela"
Če bi pa kakšna visokošolska organizacija zaradi teh treh odstotkov začela groziti z uvedbo šolnin, potem "nekdo poskuša izkoriščati" in tega država ne bo trpela, je dejal minister. Če je program javno financiran, so šolnine tako ali tako prepovedane; če pa neka zasebna ustanova dobiva koncesijo, se ji ta lahko ukine.
Univerze in raziskovalci že izrazili nasprotovanje
Zaradi vladnih ukrepov so že pred časom protestirali rektorji slovenskih univerz. Minister Turk je takrat dejal, da če kdo, potem bi ravno pametni morali biti sposobni najti rezerve. Nedavno je vlado k omilitvi rezov v raziskovanje pozval KOsRIS, zveza neodvisnih raziskovalnih institucij, sicer bodo "najboljši raziskovalci spakirali in odšli" v tujino. 22-odstotni rez v financiranje raziskovalnih projektov bi namreč Agenciji za raziskovalno dejavnost prinesel okoli 35 milijonov evrov manj.