Sprejem fiskalnega pravila je prioriteta. Če ga bomo pomešali z rebalansom in odnosom do varčevalnih ukrepov, če ga bomo pomešali z vprašanjem partnerstva za razvoj, če ga bomo pomešali s podporo tej vladi ali ne, potem je velika nevarnost, da ne bomo imeli odgovora na edino po mojem relevantno vprašanje - ali je umestitev fiskalnega pravila v ustavo za Slovenijo koristna ali ne. Jaz presojam, da je.
Na povabilo predsednika vlade Janeza Janše so predsedniki parlamentarnih strank nadaljevali razpravo o dopolnitvi ustave s fiskalnim pravilom o uravnoteženih javnih financah. Strinjali so se, da je treba v ustavo vnesti to t. i. zlato pravilo.
Premier Janša je po srečanju povedal, da je fiskalno pravilo temelj stabilnega razvoja Slovenije brez nihanj in velikih kriz. Ob tem je tudi pomemben signal države svetu, še posebej vlagateljem, da je Slovenija dolgoročno stabilno okolje. To bo po njegovih besedah znižalo ceno zadolževanja Slovenije, kar bo imelo neposredne pozitivne posledice na slovenske javne finance in bo ob tem vsaj nekoliko olajšalo tudi sprejemanje nujnih odločitev za uravnoteženje javnih financ.
Evropske države z zlatim pravilom brzdajo zadolževanje
Dodatno sidro za referendume
V zadnjih dneh so se pojavljala številna ugibanja, da se vladi in koaliciji z vnosom fiskalnega pravila v ustavo mudi predvsem zaradi omejevanja referendumov o fiskalnih vprašanjih. Tudi predsednik opozicijskega SD-ja Borut Pahor je prejšnji teden Janšo pozval, naj prizna, da se z uveljavitvijo fiskalnega pravila tako hiti zato, da bi se lahko preprečilo morebitne referendumske zahteve po svežnju varčevalnih zakonov.
In po srečanju je premier povedal, da vnos fiskalnega pravila v ustavo sicer ne pomeni prepovedi referenduma, gre pa za dodatno sidro za presojo ustavnega sodišča glede referendumov o zakonih, ki sledijo cilju fiskalnega pravila. Vseeno pa v spremembi ustave ne vidi jamstva, da se bo mogoče referendumom o teh temah v prihodnje izogniti.
Jerovšek in Masten zavračata očitke o omejevanju referendumov z zlatim pravilom
Zadovoljna tudi Pahor in Janković
Z dogovorom o vnosu fiskalnega pravila v ustavo sta zadovoljna tudi predsednika obeh opozicijskih strank Pahor in Zoran Janković. "Pogovor je bil dober, predlog strokovne komisije bomo podprli," je glede glasovanja poslancev Pozitivne Slovenije povedal Janković.
Po Pahorjevem mnenju pa bi bil sprejem pravila politični znak, da Slovenija dozoreva, ljudem pa bi dali sporočilo, da so sposobni "preskočiti nevarne ovire skušnjav, da bi kakšno stvar bodisi vsiljevali zaradi političnih razlogov ali ovirali zaradi pristranskih političnih razlogov na račun državnih ali nacionalnih interesov". Vseeno pa vidi slabost v tem, da pravilo v ustavi daje preveliko moč ustavnemu sodišču. "To pomeni, da bo ustavno sodišče dobilo moč izvršne in zakonodajne veje oblasti o fiskalnih ukrepih." Se pa to Pahorju vseeno zdi manjša škoda od tiste, ki bi jo pomenila zavrnitev fiskalnega pravila.
Vendar pa to ne pomeni, da v SD podpirajo varčevalne ukrepe te vlade ali da jih ne podpirajo. "Ekonomsko politiko vodi vlada in je za njo odgovorna, za spremembo ustave pa so odgovorne vse poslanske skupine, saj je za spremembo potrebna dvotretjinska večina," je poudaril Pahor.
Pogovori stekli že pod prejšnjo vlado
Politični vrh je o dopolnitvi člena začel razpravljati že januarja ob koncu mandata prejšnje vlade, nazadnje pa je Janša najvišje predstavnike parlamentarnih strank sklical pred dobrim mesecem. Že takrat so se strinjali, da se ustava dopolni z zlatim fiskalnim pravilom, po katerem mora biti državni proračun uravnotežen ali v presežku.
Parlamentarne stranke so bile ves čas soglasne, da so se pripravljene usklajevati in tudi glasovati za to, da Slovenija v ustavo zapiše določilo o uravnoteženih javnih financah. V koaliciji pravijo, da bo fiskalno pravilo na ustavni ravni uveljavilo načelo, da lahko porabimo toliko, kot ustvarimo.
Na srečanju tudi o Partnerstvu za izhod iz krize
Za tokratno srečanje so predsedniki in vodje poslanskih skupin strank med drugim prejeli tudi Partnerstvo za izhod iz krize, ki izhaja iz v okviru Ekonomsko-socialnega sveta usklajenih izhodišč za socialni sporazum 2012-2016. Teh sicer še niso podpisala vsa sindikalna združenja.
Oba dokumenta sta usklajena znotraj vladne koalicije, a sta odprta za dodatne predloge opozicijskih strank in obeh poslancev narodnih skupnosti. Po mnenju premierja Janše bo dosežen pomemben prispevek k blaginji Slovenije, če bo poleg soglasja socialnih partnerjev doseženo tudi široko politično soglasje o temeljnih smereh izhoda iz krize. Ključne reformne odločitve za prihodnost države bi tako s socialnimi partnerji po Janševih besedah usklajevala vsa politika in ne la vlada. To bi jim dalo še dodatno težo, v slovensko ekonomsko politiko pa bi to vneslo več konsistentnosti.
Janković čaka na vladni dialog
Konkretnih odločitev glede pristopa Pozitivne Slovenije in SD k partnerstvu danes še ni bilo. Predsednik PS-ja Janković pravi, da naj vlada izkaže pripravljenost na sodelovanje z opozicijo brez podpisanega partnerstva. Če bo namreč vlada imela željo po sodelovanju, bo opozicijo po njegovem mnenju brez podpisanega protokola vabila k posameznim točkam. "Ko vlada oceni, da ima predlog, ki ga je pametno prediskutirati, nas bo povabila," je dejal in dodal, da bodo, če bodo imeli kakšnem predlog, tega dali, sicer bodo prepustili, da to vlada naredi skozi parlament.
Sprejem fiskalnega pravila je prioriteta. Če ga bomo pomešali z rebalansom in odnosom do varčevalnih ukrepov, če ga bomo pomešali z vprašanjem partnerstva za razvoj, če ga bomo pomešali s podporo tej vladi ali ne, potem je velika nevarnost, da ne bomo imeli odgovora na edino po mojem relevantno vprašanje - ali je umestitev fiskalnega pravila v ustavo za Slovenijo koristna ali ne. Jaz presojam, da je.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje