Razprava o spremembah ustave bo pestra. Stranke imajo svoje poglede in zamisli. Foto: MMC RTV SLO
Razprava o spremembah ustave bo pestra. Stranke imajo svoje poglede in zamisli. Foto: MMC RTV SLO
Gregor Virant in Zoran Janković
Stranke so morale svoje predloge Virantu predložiti do danes. Foto: BoBo
Referendum
Stranke bi spremenile tudi reefrendumsko zakonodajo. V PS-ju, SD-ju in Listi Virant bi referendum določili kot orodje zgolj volivcev in ne več poslancev, SDS pa bi zapisal, da se referendumska odločitev lahko spremeni le z novim referendumom. Foto: MMC RTV SLO

Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska podpora poslancev.

Sodna dvorana
Lista Virant in SDS bi trajni mandat sodnikom podelila šele po poskusni dobi, v Pozitivni Sloveniji pa bi trajni mandat pustili nespremenjen, na predlog sodnega sveta pa bi sodnike po njihovem predlogu imenoval predsednik države. Foto: BoBo
Stranke bi spreminjale ustavo

Predlog ustavne spremembe, ki ga je vložila skupina poslancev SDS-a in se nanaša na skrajšanje postopka o imenovanju vlade, je že v parlamentarni proceduri. Določa, da bi po novem mandatar za sestavo vlade, ki ga predlaga predsednik republike, moral v sedmih dneh predloži listo kandidatov za ministre, poslanci pa bi glasovali na isti seji tako o mandatarju kot o ministrih.

Prepoved poveličevanja vseh totalitarizmov
SDS
je Virantu poslal tudi druge predloge. Tako bi v ustavo zapisali, da se lahko državni zbor samorazpusti, kar lahko predlaga ali vlada ali najmanj 20 poslancev. O samorazpustitvi bi glasovali javno, potrebna pa bi bila večina glasov vseh poslancev.

"Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav se 63. člen ustave, ki postavlja izven ustavnega reda vsako vzpodbujanje k neenakopravnosti, nasilju in vojni, dopolni s prepovedjo javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov."

Obvezno izobraževanje bi po njihovem predlogu poleg osnovne šole zajemalo še izobraževanje v enem izmed srednješolskih programov. Prepovedali bi monopol na medijskem področju, določili, da ima vsak državljan oziroma gospodinjstvo pravico do širokopasovnega dostopa do interneta, ssaka starejša oseba pa pravico do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.

Minimalna udeležba na referendumu
Predlog Virantove liste pa se nanaša na spremembo volilnega sistema in uvedbo preferenčnega glasu, predlagajo ukinitev državnega sveta (to podpirajo tudi v SDS-u) in poslanske imunitete. Zapisali bi minimalno udeležbo na referendumu za uveljavitev referendumske odločitve, poleg tega bi referendum lahko zahtevali samo volivci, izključili pa bi tudi možnost referenduma za določena področja (npr. varstvo človekovih pravic).

Podobne poglede na referendumsko ureditev imajo tudi v Pozitivni Sloveniji. Medtem pa bi v SDS-u v ustavo zapisalo, da s"brez referenduma ni mogoče spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z referendumom."

SDS in Lista Virant različno glede sodnikov
Državljanska lista Gregorja Viranta predlaga še spremembo glede pristojnosti ustavnega sodišča, ki bi ustavnemu sodišču omogočila učinkovito uresničevanje funkcije varuha ustave ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za dopolnjevanje, prenos in črtanje nekaterih njegovih pristojnosti. S spremembo 129. člena ustave predlagajo uvedbo dvoletne poizkusne dobe sodnikov. Po preteku tega obdobja sodnike v trajni mandat voli sodni svet, kar po mnenju Liste Virant pomeni depolitizacijo sodnikov.

Tukaj se njihov predlog razlikuje od SDS-ovega, ki sicer prav tako predlaga ukinitev trajnega mandata sodnika in uvedbo poskusnega obdobja, a bi to obdobje v SDS-u podaljšali na osem let, po preteku osmih let pa je lahko sodnik imenovan v trajni sodniški mandat;

Zlato pravilo v ustavo
Med predlogi ustavnih sprememb je tudi novo fiskalno pravilo. V Listi Virant menijo, da je bolj kot postavitev zgornje meje javnega dolga pomembno postaviti zahtevo o nujnosti letne izravnanosti proračuna ter zagotoviti proticiklični učinek. Vlado je namreč treba prisiliti, da se s problemom ukvarja vsako leto sproti, in načelo izravnanega proračuna jo po mnenju Liste Virant sili v to.

SLS: Poslanci tudi zamejski Slovenci in izseljenci
SLS pa se zavzema za določilo, s katerim bi kandidaturo v DZ-ju omogočili tudi predstavnikom zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu.
NSi bi volitve predsednika države zaupal poslancem
NSi pa jih predlaga sedem. Tako podpirajo SDS-ov predlog spremembe postopka o imenovanju vlade (tega podpirajo tudi v SLS-u), zlato pravilo, spremembe referendumske zakonodaje in spremebe glede državnega sveta, sodniškega mandata, zakonske zveze in volitev predsednika republike. Predsednika države bi tako po vzoru Nemčije volili kar poslanci in ne več vsi državljani.

Bodo vložili ustavno presojo?
Opozicijski Pozitivna Slovenija in SD skupaj predlagata spremembo referendumske zakonodaje, medtem ko se SD zavzema še za spremembo, ki bi razbremenila ustavno sodišče. Stranki sta se kot kaže tudi poenotili glede vložitve predloga za ustavno presojo zakona o vladi, v točki, ki določa prenos tožilstva pod pristojnost MNZ-ja. Potrebnih 30 podpisov poslancev, bodo po poročanju Radia Slovenija, vložili do konca tedna.

PS: Nad spremembe previdno
Sicer pa v Pozitivni Sloveniji opozarjajo, da je bi predlagane spremembe predstavljale večji poseg v ustavo od njenega sprejema leta 1991 naprej, zato je treba o tem temeljito premisliti. Glede državnega sveta v stranki predlagajo, da se ohrani, vendar naj postane predstavnik lokalnih interesov.

Zagovarjajo tudi ohranitev trajnega sodniškega mandata, da bi zagotovili še manjši vpliv politike na izvolitev sodnikov, pa predlagajo spremembo ustave, po kateri bi na predlog sodnega sveta sodnike imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. Prav tako bi podelili večje pristojnosti predsednika republike pri razpustu DZ-ja.

Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska podpora poslancev.

Stranke bi spreminjale ustavo