Hkrati z omenjenimi spremembami bi se predsedniku vlade omogočilo tudi, da sam razrešuje ministre in imenuje nove, a največ tretjino v mandatnem obdobju. Če bi predsednik vlade želel zamenjati več ministrov, bi tako odločitev moral vezati na vprašanje svoje zaupnice. Dozdajšnji institut interpelacije pa bi se po predlogu SDS-a ohranil.

Predlagane spremembe bi imele pozitivne finančne posledice za proračun, obenem pa bi z enofaznim imenovanjem vlade omogočili, da bi se čim prej izpeljale nujno potrebne razvojne reforme, utemeljujejo v stranki.

S predlaganimi spremembami 111., 112., 116. in 117. člena ustave želijo v SDS-u, kot so zapisali, prispevati k preglednosti volitev predsednika vlade in same sestave vlade, saj bi bilo ob imenovanju predsednika vlade tudi razvidno, v kakšni sestavi bo vlada dejansko delovala.

Pravniki opozarjajo na izključenost pravne stroke
Pravna stroka medtem predlaga premišljeno spreminjanje ustave. Pravnik Miro Cerar je pojasnil, da bi bilo le v teoriji mogoče ustavo spremeniti tako hitro, da bi po njej oblikovali že novo vlado. "Vprašanje tudi je, v kolikšni meri bi bila lahko v tem primeru v spremembe vključena ustavnopravna stroka," je poudaril.

V SDS-u so predlog ustavnih sprememb z navedeno vsebino v razpravo podali že lansko jesen. Pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami so ga posredovali tudi strankam, ki pa se do zdaj do predloga še niso opredelile.