Prvič v novem mandatu so se sešli člani parlamentarne ustavne komisije. Na seji so se dogovorili o o delu in začeli razpravo o predlogu za začetek postopka sprememb ustave.

Kot je znano, je spremembe predlagala skupina poslancev SDS-a. Po njihovem predlogu bi predsednik republike predlagal kandidata za predsednika vlade. Ta bi moral v sedmih dneh državnemu zboru posredovati listo kandidatov za ministre, je poročal Radio Slovenija.

Poslanke in poslanci bi o tem odločali samo enkrat, in to ne več tajno, ampak z javnim glasovanjem. S predlaganimi spremembami ustave bi predsednik vlade dobil tudi možnost, da sam razreši in imenuje največ tretjino ministrov, če bi pa premier zamenjal več kot tretjino članov vlade, pa bi moral v DZ po zaupnico.

Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev ustavnih sprememb na seji zatrdil, da ima Slovenija enega bolj zapletenih postopkov oblikovanja vlade, ki vzame veliko časa in ima tudi določene politične posledice, zato v stranki predlagajo spremembe ustave, s katerimi bi ta postopek pospešili in poenostavili.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je pojasnila, da spremembe podpirajo, vendar jih skrbi zmanjšanje vloge DZ-ja. Jožef Horvat (NSi) je pojasnil, da gredo spremembe v pravo smer, saj bodo skrajšale obdobje brezvladja.

Veber: Zmanjšala se bo vloga DZ-ja
Janko Veber (SD) je poudaril, da imajo pomisleke glede na to, da se s spremembami zmanjšuje vloga DZ-ja, "saj je proporcionalni volilni sistem tak, ki pove sestavo DZ-ja, nikakor pa ne določi predsednika vlade". Katarina Hočevar (Lista Virant) je dejala, da podpirajo vse spremembe, ki pomenijo hitrejše delovanje postopkov države, vendar imajo pravne pomisleke do uvajanja dveh vidikov odgvornosti, saj bo, kot pravi, del ministrov podtrdil DZ, del pa predsednik vlade. Mihael Prevc (SLS) je pojasnil, da v stranki podpirajo hitrejše oblikovanje vlade, vendar bo treba po njegovem še marsikaj doreči.

Maša Kociper (PS) je dejala, da v stranki načeloma podpirajo spremembe, ki bodo pripomogle k hitrejšim postopkom, vendar opozarja, da je treba ustavo spreminjati s tresočo roko. Pojasnila je še, da bi se kot posledica tovrstnih sprememb zgodilo, da bodo stranke prisiljene v sestavljanje koalicij že pred volitvami, poleg tega pa bi z ukinitvijo samostojnega glasovanja o predsedniku vlade v DZ-ju ta po njenjem izgubil moč.

Grims: Če se koalicija oblikuje pred volitvami, je to pozitivno
Grims ji je odgovoril, da je oblikovanje koalicije pred volitvami lahko samo pozitivno, saj bi se tako že pred volitvami razgrnile vrednote, programi in cilji strank. Politični prostor bi tako postal preglednejši, dvignila bi se pa tudi raven politične kulture, saj bi politiki bolj pazili pri izbiri besed.

Pojasnil je, da se bo s tem, ko bo moral predsednik vlade po zaupnico v DZ, če bo zamenjal več kot tretjino ministrov, ohranilo ravnovesje med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, hkrati pa bi premier s pravico do zamenjave ministrov dobil večjo avtoriteto, katere pomanjkanje je videl predvsem v zadnjem mandatu, "ko sta dve osebi ravnali tako, da je že mejilo na norčevanje iz predsednika vlade".

Po razpravi je predsednik ustavne komisije Gregor Virant sejo prekinil in stranke pozval, naj mu posredujejo predloge za imenovanje članov strokovne skupine, ki bo sprejela stališče do predlaganih ustavnih sprememb.

SDS bo vložila dodatne predloge ustavnih sprememb
Na MMC-ju smo se obrnili na stranko SDS in jih povprašali, ali nameravajo v prihodnje vložiti še kakšne predloge ustavnih sprememb. "Kot veste, je rok za predložitev načrtovanih predlogov za ustavne spremembe 21. februar in poslanska skupina SDS bo do navedenega datuma tudi izoblikovala predlog," so nam pojasnili. Natančnega odgovora, za kašne sprememba naj bi šlo, nismo dobili, bi pa naj temeljili na predvolilnih zavezah stranke.

Miro Cerar za MMC: Potrebujemo spretnejše oblikovanje vlade
Na seji je bil tudi pravnik Miro Cerar, ki je za MMC povedal: "Predvsem menim, da je zdaj čas, da stroka spregovori. Treba je oblikovati strokovno skupino. Za zdaj se še ne bi izrekal o predlagani spremembi. Zagotovo je razumljivo, da se razmišlja v tej smeri, saj potrebujemo spretnejše oblikovanje vlade, vendar pa so rešitve lahko zelo različne, zato je treba ta predlog proučiti. Mislim pa, da je zdaj pravi čas za to diskusijo, na začetku mandata, ko se lahko tudi politiki o tem najbolj sproščeno pogovarjajo, ker volitve niso blizu. Upam, da bo ta razprava, še posebej ko bo stroka podala mnenja, konstruktivna in da bo morda pripeljala do kakšne dobre rešitve."

Pirnat predlog podpira, a ima pomisleke
Poklicali smo tudi pravnika Rajka Pirnata, ki je dejal, da je predlog SDS-a podrobneje izdelan, kot je pričakoval, in da zamisel stranke podpira, saj je po njegovem treba najti drugačne rešitve, kot jih imamo v zdajšnjem "zmedenem sistemu", vendar bi bilo po njegovem predlog treba kljub vsemu še dodelati.

"Pomislek imam samo v eni stvari, glede razrešitve največ ene tretjine ministrov. Ni jasno, ali je to tretjina vseh ministrov ali resornih ministrov, najbolj vsebinski problem pa je, da bi imeli dva tipa ministrov v vladi," je poudaril in dodal, da so ministri po določbah zakonodaje funkcionarji, ki ji imenuje DZ.

Pirnat: Roki so absolutno prekratki
"Ne rečem, da je popolnoma nemogoče, vendar bi morali razmisliti o pravnem, položaju ministrov, ki bi jih imenoval premier sam," je zatrdil Pirnat, ki meni, da iz predloga prav tako ni jasno razvidno, na kaj se nanaša zaupnica, po katero mora iti premier v DZ v primeru razrešitve več kot tretjine ministrov.

Pojasnil je še, da so tudi roki, določeni v predlogu, za ureditev, kakršno imamo, absolutno prekratki.