Slovenski premier v odhodu Pahor se je s preostalimi predstavniki 27 držav Evropske unije in vrhom EU-ja pogovarjal o načinu rešitve evrske krize. Ker ni uspel dogovor o spremembah pogodbe EU-ja, v katero bi vnesli novi fiskalni pakt za območje evra, bodo položaj poskusili rešiti s posebno medvladno pogodbo. Vanjo naj bi privolilo 23 držav.

Sankcije bodo strožje
Medvladna konferenca se bo začela predvidoma marca in na njej naj bi bil oblikovan nov fiskalni pakt. Predvideval bi strožjo proračunsko disciplino, s katero bi sankcionirali članice, ki bi presegle 3-odstotni primanjkljaj. Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali na enakovredni ravni, to pa naj bi nadzorovalo Sodišče EU-ja.

V osnutku izjave vrha območja evra pa je zapisana tudi zaveza, da bodo najnovejši predlogi Evropske komisije s konca novembra hitro sprejeti.

Pahor bo sklical vse novoizvoljene stranke
Zato se je Pahor odločil, da kot predsednik vlade v prihodnjem tednu skliče predsednike vseh parlamentarnih strank, ki so bile izvoljene na predčasnih volitvah v državni zbor, da bi se skupaj pomenili o tem, kako se pripraviti na izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu. To bo po njegovem mnenju zagotovo prelomno tako za evro kot za EU.

"Mislim, da bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena, če bi se uspelo parlamentarnim strankam, ne glede na to, ali bodo pristale ob koncu pogajanj z mandatarjem v opoziciji ali koaliciji, dogovoriti, da je minimalni nacionalni konsenz Slovenije, da bo storila vse potrebno za to, da pristanemo na koncu sprememb, ki se obetajo, v fiskalni uniji, torej v skupini tistih držav evroobmočja ali znotraj držav evroobmočja, ki bodo v fiskalni uniji," je dodal.

Kako se bodo na njegove besede odzvale stranke? Za zdaj smo pridobili le odgovore Državljanske liste Gregorja Viranta in SLS-a.

DLGV: Dogovor je nujen
V Virantovi stranki dogovor sprejemajo kot nujen za ohranitev evroobmočja, Slovenija mora po njihovem mnenju pri tem sodelovati. Privolili bi tudi v to, da se za rešitev evra posega v samostojne odločitve posameznih držav o njihovem proračunu. Prepričani so, da bo strožja disciplina prinesla pozitivne učinke. "Spodbudili nas bodo k resnejši fiskalni politiki in k hitremu ukrepanju za povečanje konkurenčnosti gospodarstva," pravijo.

SLS: Pravila se morajo zaostriti
Tudi v SLS-u ne vidijo nobene druge možnosti kot zaostritev pravil in njihovo dosledno izvajanje, če hočemo obdržati evro. Slovenija se mora zavedati, da bo ta pravila in te pogoje morala zaostriti, če hoče ostati v območju evra, vse drugo pomeni še poslabšanje gospodarskih razmer.
"Jasno je, da se mora fiskalna politika znotraj območja evra poenotiti, če ne, ni skupne valute in je ne more biti, in to se zdaj jasno kaže. Seveda pa je na nas odločitev, ali se bomo šli svojo neodvisnost in uvajali nazaj tolar ali pa bomo ostali v tem evroklubu. Prepričan sem, da moramo ostati v evroklubu, da pa to ne bo enostavno," meni predsednik stranke Radovan Žerjav.
SDS: Delovanje bo potrebno občutno poceniti
Iz SDS-a so sporočili, da se nameravajo sestati s Pahorjem in hkrati poudarjajo, da si učinkovite fiskalne unije ni moč predstavljati brez posega v suverenost članic pri določanju o nacionalnih proračunih.
Dodajajo, da so kriteriji, ki so jih skovali za potrebe fiskalnega pakta pravi, a za Slovenijo , ki že nekaj let bistveno več potroši kot ustvari, izjemno zahtevni. "Potrebna bo občutna pocenitev delovanja države vključno z zmanjševanjem zaposlenih v administrativnem delu javnega sektorja," menijo v SDS-u.
Druga možnost je po njihovih besedah prelaganje pretežnega dela varčevalnih naporov na najrevnejše sloje, predvsem upokojence in novo obdavčenje gospodarstva. "SDS bo podprla prvi ukrep, prav tako bo podprla odpravo privilegijev v pokojninskem in drugih podsistemih, ne bo pa podprla novih obremenitev gospodarstva, zaposlenih in upokojencev," še pravijo.