Stališča o perečih družbenih problemih ter aktualnih zadevah sta iz predsednikov osmih parlamentarnih strank ter petih zunajparlamentarnih list izvabljala Slavko Bobovnik ter Tanja Gobec. Predsedniki so razkrili svoje poglede na reševanje evra, zadolževanju za socialo ter - zakaj se je v Sloveniji prvič javno pojavil oglas obupanega državljana, ki je prodajal lastno, zdravo ledvico.

So javnomnenjske ankete realistična slika stanja?
Darko Kranjc iz SMS Zelenih je ostro nastopil do anket in medijskega poročanja, saj da je bilo do njegove stranke diskriminatorno. Še več, opozoril je, da so bili iz javnomnenjskih anket pogosto kar izpuščeni. Mnenju se je pridružil predsednik DSD-ja Franc Žnidaršič. Če bi 800.000 delovnih ljudi spoznali, da Demokratična stranka zagovarja delavstvo, bi imeli 30 poslancev v DZ-ju, je zatrdil.
Kresalova: Že tri leta me pribijajo na križ
Ankete so do državljanov žaljive, pa je nadaljeval predsednik Zaresa Gregor Golobič. Povprečna statistična napaka je štiri do pet odstotna, zato se po njegovem mnenju nanje ne gre zanašati. Prva dama LDS-a Katarina Kresal se nizki podpori svoji stranki ne čudi, saj so jo "tri leta nabijali na križ". Njena edina neumnost je, da je zaradi načelnih razlogov odstopila, medtem ko se trije pretendenti za mandatarja utapljajo v aferah, je dejala.
SNS-ov Zmago Jelinčič je preprosto prepričan, da javnomnenjske ankete mnenja ne merijo, temveč ustvarjajo. SNS ima po njih nizko podporo, na terenu pa je po njegovih besedah vzdušje povsem drugače. Ljudmila Novak pričakuje zgodovinski trenutek, ko se bo prvič v zgodovini samostojne Slovenije v parlament vrnila stranka, ki je iz njega predhodno izpadla.
Erjavec: Če bo upokojence srečala pamet, bomo zmagali
"Javnomnenjske ankete so kot parfum. Dobro dišijo, ni jih za spiti," je dejal predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Opozoril je na trend rasti podpore njegovi stranki. Če bo upokojence pamet srečala, bo DeSUS še zmagal, pa je izjavil Karl Erjavec. Črnogledo napoveduje mesece po volitvah, ko se obetajo zamrznitve pokojnin, on pa bo tisti, ki bo zaščitil najšibkejše, je zatrdil. "
Virant: Komaj čakam, da začnemo delati
Gregor Virant je zadovoljen, saj mu ankete že zagotavljajo, da bo njegova lista močna parlamentarna stranka. "Komaj čakam, da začnemo delati," je dejal. Zoran Jankovič meni, da ima dobre možnosti, da bo zasedel premierski položaj ter sestavil močno koalicijo. Anket ne komentira.
SDS-a ne zastopa njegov predsednik Janez Janša, temveč Zvonko Černač, saj je Janša na komercialni televiziji na drugem soočenju. Tam je tudi predsednik SD-ja Borut Pahor.

Računi le v Sloveniji
Kandidatom je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali imajo odprte bančne račune v tujini, na kar so vsi odgovorili nikalno. Voditeljico je ob tem zanimalo tudi, ali lahko pričakujemo, da bomo po volitvah slišali kakšna nova dejstva, a tudi pri tem vprašanju so bili Zoran Janković, Zvonko Černač in Gregor Virant trdno prepričani, da se kej takega ne bo zgodilo.
Kmalu evrovlada?
Kriza evra čedalje bolj pretresa Evropo in tudi nezaupanje v Slovenijo raste in znalo bi se zgoditi, da bi nam proračun sestavili v Bruslju. Po mnenju Jankovića se to ne bo zgodilo, če bodo oni prevzeli krmilo. Patrick Vlačič pa je prepričan nasprotno, in sicer, da se nam zna vlada EU-ja zna zgoditi zelo hitro, če nova vlada ne bo vlekla pravih potez.
Golobič je na tej točki izpostavil, da potrebujemo zadolževanje za naložbe in hkrati zavrnil zategovanje pasu kar tako. "Slednje receptom iz tujine ni smiselno in mahanje z zastavicami, ko pride podpora SDS-u iz tujine, je kar nas spreminja v banana republiko," je prepričan.
Virant je zatrdil, da evro bo preživel in pristavil, da moramo ustaviti to brezglavo zadolževanje in povečati konkurenčnost gospodarstva. "Mi moramo ostati v evru," je dejal.
Novakova pa je za razliko od drugih mnenja, da če v Sloveniji ne bomo dosegli soglasja, je bolje, da nam nekdo od zunaj reče, to in to morate storiti.
Franc Kramar pa je opozoril, da je zanašanje, na to, da nas bo Evropa rešila, brezpredmetno. Rešiti se moramo sami s krepitvijo gospodarstva. Zna pa se zgoditi Evropa dveh hitrosti in obstaja bojazen, da bomo izpadli iz elitnega skupine gospodarstev, je pojasnil.

Janković: Kriva je stranka, ki ustvarja nestabilnost
Da ne potrebujemo zunanjih intervencij, je prepričan Černač. Padec ratingov je po njegovi oceni posledica 8-milijardnega povečanega javnega dolga in politične nestabilnosti. Janković je Černaču odvrnil, da je prav njegova stranka največ prispevala k tej politični nestabilnosti. Intervencijski zakon bo Jankovićeva prva naloga, če bo prevzel oblast.

Golobič: Türk naj izvede priprave na črni scenarij
Stabilizacija javnih financ bo prva naloga tudi za Viranta, ki pa bi rezerve iskal tam, "kjer manj boli" - kot primer je navedel razpolovitev državnih subvencij ter materialne stroške javne uprave. Golobič je spomnil na njegovo pismo predsedniku države, naj izvede priprave na morebitni črni scenarij, saj ni prepričan, da bo Slovenija pripravljena sprejeti takšno zategovanje pasu, ki bi nas posadilo na francosko-nemški vlak.
Erjavec je prepričan, da zaupanje tujih trgov ni padlo zaradi padca pokojninske reforme, temveč zaradi naraščajoče brezposelnosti. "Eno je, kaj pravi Erjavec, drugo je, kaj pravijo tuje institucije," mi je odvrnila Kresalova. Njena rešitev: iz Banke Slovenije bi sprostila 500 milijonov evrov rezerv, ki so namenjene blaženju posledic tečajnih razlik.

V povsem drugo smer je pokazal Kranjc: Intervencijski zakon in varčevanje lahko krizo le še poglobita. Banke so krive za krizo, meni, banke naj prodajo stanovanja, ki jih trenutno zadržujejo, ter poženejo tok kapitala, je pozval.
Trajni sodniki da, pri državnem svetu bolj mlačni
Glede vprašanja trajnega sodniškega mandata so se kandidati večinoma strinjali, da mora ta ostati, saj zagotavlja neodvisnost sodstva. Bi pa uvedli določena obdobja preverjanja, ko bi se lahko kandidati izkazali in prenesli imenovanje na druge institucije namesto DZ-ja. Trajnemu mandatu je nasprotoval samo Jelinčič, Novakova pa bi uvedla tudi materialno odgovornost sodnikov.
Državni svet bi bolj ali manj vsi kandidati odpravili ali pa vsaj spremenili njegove pristojnosti in vlogo, saj je v trenutni obliki cokla delu DZ-ja. Tudi referendumsko pobudo bi vsi, razen SDS-a, vzeli iz rok poslancev in prepustili ljudem, se pravi referendum se lahko razpiše le na podlagi 40.000 podpisov. Omejili pa bi referendumske teme.
Nato le strošek
Kandidati so bili skeptični tudi do članstva v Natu. Po mnenju Žnidaršiča bi morali izstopiti iz omenjene organizacije, saj povzroča le strošek, in denar nameniti nekam drugam.
Kramar bi v organizaciji ostal, a bi zmanjšal proračunska sredstva za vojsko, podobno pa razmišlja tudi Golobič, ki meni, da imamo majhno vojsko in velik aparat, ki jo podpira. Kranjc se prav tako strinja, da imamo z Natom zgolj stroške in bi morali iz njega izstopiti. Temu je pritrdil tudi Jelinčič, ki je za delno članstvo, da bi zveza lahko branila Slovenijo, ta pa bi sodelovala v misijah, ki jih odobri ZN in le na evropskem kontinentu.

Javnofinančno luknjo vse bolj širi tudi zadolževanje za socialo. Je to pravično? So socialni transferji v večji meri zlorabljeni za tiste, ki jih zares ne potrebujejo?

Unverzialni temeljni dohodek in pokojnina
Kranjc se zavzema za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka in pokojnine, ki bi tudi nadomestili vrsto socialnih transferjev. Po njegovih trditvah je tistih, ki transferje zlorabljajo, le okoli 15 odstotkov. Kramar je prepričan, da bo zlorab manj, če bi socialne transferje preusmerili prek občin.

Kresalova: Če si lahko pomagajo sami ...
Kresalova je glede ukinitve državnih pokojnin ter novo ureditvijo, da v zameno za varstveni dodatek država postane dedič na premoženju prejemnika dejala: "Država naj daje tam, kjer si ljudje ne morejo pomagati. Če si pa ljudje lahko pomagajo iz lastnega premoženja, ni pravično, da prejemajo še pomoč."

Golobič ponosen na zadolževanje za socialo
Golobič je ponosen, da se je Slovenija v krizi zadolžila za ohranitev socialne države, saj krivda za krizo po njegovi oceni ne leži v sociali, temveč pri mednarodnih finančnih špekulantih. Virant je pozornost preusmeril na vzrok - najprej bi morali poskrbeti, da je čim manj socialnih primerov ter vsa sredstva usmeriti v to. Ponosu se je pridružil Vlačič.

Janković bi obstoječe socialne pravice "absolutno pustil". Novakova je opozorila, da se mora najprej delo izplačati - plača naj bo primerno višja od socialne pomoči.