Predlog je podprlo 70 poslancev, trije so glasovali proti, deset pa jih je bilo vzdržanih. Poslanci so s 66 glasovi za, dvema proti in 12 vzdržanimi sprejeli tudi stališče strokovne skupine ustavne komisije. Na podlagi sprejetega stališča bo ustavna komisija pripravila predlog ustavnega zakona in ga predložila v obravnavo DZ-ju.

Če predlog ne bi prejel potrebnih dveh tretjin glasov navzočih poslancev, bi bil postopek spreminjanja ustave končan, saj enakega predloga v tem mandatnem obdobju ne bi bilo več mogoče obravnavati.

Jani Möderndorfer (PS) je sicer pred glasovanjem podal proceduralni predlog, da se seja prekine in da se odločanje preloži na eno izmed naslednjih sej, vendar je bil njegov predlog zavrnjen. Nekateri poslanci opozicijskih strank SD in PS so se med razpravo namreč zavzeli za prestavitev odločanja za nekaj dni, zato da bi lahko predlog bolje preučili, Jože Tanko (SDS) pa je trdil, da s prestavitvijo odločanja ne bi popolnoma nič pridobili, ampak bi le podaljševali agonijo.

Šušteršič: Uravnoteženost javnih financ je pomembna vrednota
Minister za finance Janez Šušteršič je uvodoma v imenu predlagateljev ustavne spremembe pojasnil, da je osnovni razlog za vnos zlatega pravila v ustavo ta, da je uravnoteženost javnih financ pomembna vrednota, o čemer, kot pravi, ni nobenega dvoma.

Poudaril je, da je to cilj, ki ga mora Slovenija doseči, zato vlada predlaga sprejetje ustavnega člena, ki določa, da morajo biti prihodki in odhodki države, ki so zajeti v njenih proračunih, uravnoteženi, morebitni primanjkljaj v posameznih letih pa se mora pokrivati s presežki preostalih let. Ustavni člen dopušča dve izjemi, in sicer se zlato pravilo ne nanaša na obdobje naravnih in drugih nesreč ter na čas gospodarske krize.

Janković: Sem proti referendumu in proti stavki
Zoran Janković (PS) je v svojem zadnjem nastopu v vlogi poslanca dejal, da bodo poslanci njegove stranke podprli začetek ustavnih sprememb, vendar to po njegovem mnenju še ne pomeni, da bodo avtomatično podprli tudi vnos zlatega pravila v ustavo. Če bodo dobili štiriletni načrt proračuna in če bo ta razvojno naravnan, bodo, kot pravi, zlato pravilo z veseljem podprli.

"Predsodkov, moram reči, do te vladajoče koalicije imam jaz veliko, zaupanja pa čisto nič. In zato vam ne zaupam, da boste danes z zgodovinskimi besedami, kako je treba uravnotežiti ta proračun, v resnici globalno spremenili to družbo, spremenili vse tisto, kar je ta družba od takrat, ko je bil kolega Tonin sedem let star," pa je dejal njegov strankarski kolega Roman Jakič.

Jože Tanko (SDS) je zatrdil, da razmere, v katerih se je znašla Slovenija, niso dobre, saj denarja ni veliko, imamo posojilni krč, ki duši gospodarstvo, bonitetne ocene države pa še naprej padajo. "Takšno stanje ne more trajati ravno dolgo. Najbolje je, da čim prej opravimo z njim," je izpostavil in dodal, da je imela Slovenija do zdaj samo dvakrat uravnotežen proračun, prvič v eni izmed Drnovškovih vlad in drugič leta 2007 v času Janševe vlade.

"Če hočemo rešiti hišo, je treba temelje učvrstiti takoj, praske na fasadi lahko popravimo pozneje. Enako je tudi pri fiskalnem pravilu," je še poudaril. Jože Jerovšek je dodal: "Uravnoteženje javnih financ je nujnost v tej državi. In k temu nehvaležnemu delu je treba pristopati z vsemi močmi, z vsemi inštrumenti in takoj."

Hočevarjeva: Zlato pravilo državljanom prinaša stabilno okolje
Katarina Hočevar (DLGV) je pojasnila, da potrebujemo zavoro pri omejevanju javne porabe. "Ta zavora bo tudi vnos zlatega pravila," je poudarila, ob tem pa dodala še, da bo Slovenija v nasprotnem primeru ena redkih držav brez ustreznih ukrepov na tem področju.

Zatrdila je, da je, če želimo na svojem biti še naprej svoj gospodar, pomemben ukrep tudi sprememba ustave. "Menimo, da zlato pravilo državljanom prinaša stabilno okolje in da jim s tem dajemo možnost trajnostnega razvoja," je sklenila.

Marjana Kotnik Poropat je pojasnila, da bo DeSUS podprl začetek spremembe ustave. Dejala je, da posledice krize žal še vedno niso odpravljene, kar javnost občuti vsakodnevno. Ker učinek prizadevanj za odpravo posledic krize ni bil zadosten, v stranki menijo, da je uvedba fiskalnega pravila prava pot za zajezitev proračunskega primanjkljaja in javnega dolga.

Matej Tonin (NSi) je pojasnil, da gre pri zlatem pravilu za koncept uravnoteženja javnih financ, o tem, kako to uravnoteženost dosežemo, pa pravilo ne govori, saj je to, kot pravi Tonin, stvar konkretnih politik. "Če sem še nekoliko bolj plastičen, bi rekel, da zlato pravilo govori o tem, da bomo čez naselje vozili 50 kilometrov na uro, ne predpisuje pa, ali se bomo vozili v avtomobilu, tovornjaku ali na kolesu," pravi Tonin, ki je prepričan, da se zlatega pravila ne more razlagati kot instituta, s katerim bi preprečili referendum.

"Rad bi povedal, da je moja presoja, da je za vitalne interese države in državljanov pomembno, da zapišemo to pravilo v ustavo," pa je poudaril Borut Pahor (SD), ki trdi, da je od tega odvisno tudi, ali se bo zaupanje med poslanci povečalo ali pa zmanjšalo, ker ne bodo našli rešitev. Kot pravi, bi bil začetek ustavnih sprememb tudi signal, da so poslanci sposobni iti čez dvome in stare zamere. Čas, v katerem smo, po njegovem mnenju ne omogoča luksuza, da določenih dobrih ukrepov ne bi podprli, ker bi to lahko stranki kratkoročno škodovalo.

Dejan Židan je dodal, da bi morali v času krize bogatejši prispevati več, zato predlaga dvig zgornje meje DDV-ja za dve odstotni točki, spodnja meja pa naj, kot pravi, ostane ista.

Mihael Prevc (SLS) je zatrdil, da se želi z zlatim pravilom vzpostaviti odgovornost vsakokratne vladajoče politike do javnih financ. Dejal je, da javni dolg in omejena možnost zadolževanja države kažeta na to, da je sprejetje zlatega pravila nujno, saj se lahko v prihodnosti zgodi, da bomo samo za obresti plačevali milijardo evrov, grozi pa nam tudi, da bomo izgubili fiskalno neodvisnost.

Ustavna komisija podprla spremembe
Da je t. i. zlato pravilo treba vnesti v ustavo, je v torek potrdilo 18 članov komisije za ustavo DZ-ja ob enem vzdržanem glasu. Tudi poznejši sestanek premierja Janeza Janše s predsedniki parlamentarnih strank je potrdil, da lahko na izredni seji DZ-ja pričakujemo potrditev poslancev. Ti bodo potrjevali tudi stališče ustavne komisije, da je treba vladni predlog na nekaterih mestih dopolniti in spremeniti.

Besedilo bo pripravila ustavna komisija s strokovnjaki
Po potrditvi v državnem zboru znova nastopi ustavna komisija, ki bo ob pomoči pravnih in ekonomskih strokovnjakov pripravila končni predlog spremembe ustave ter orisala načine izvedbe fiskalnega pravila v praksi.

Praktično "uporabo" bo določal posebni izvedbeni zakon, ki ga morajo poslanci prav tako potrditi z dvetretjinsko večino.