Pred sodiščem so lani pričali tudi slovenski ministri in pogajalci za meddržavno pogodbo. Foto: EPA
Pred sodiščem so lani pričali tudi slovenski ministri in pogajalci za meddržavno pogodbo. Foto: EPA
Janez Kopač
Kmalu bo pred tribunalom pričal tudi nekdanji resorni minister, zdaj pa v. d. direktorja za energijo Janez Kopač. Foto: MMC RTV SLO
HEP je prek odvetniške družbe Hunton&Williams iz Washingtona in odvetniške pisarne Andreis-Čogurić& Partneri iz Zagreba 4. novembra 2005 sprožil arbitražni postopek proti Sloveniji pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov.

Sporno je bilo obdobje med julijem 2002 in aprilom 2003, za katero je hrvaška stran Slovenijo tožila, Hrvaški v navedenem obdobju ni dobavljala elektrike.

Takratni gospodarski minister Andrej Vizjak je julija leta 2006 pojasnil, da naj bi Slovenija imela dokaze, da je Hrvaški večkrat ponudila električno energijo iz krške nuklearke, a je ta ni želela, ampak je v tem obdobju kupovala cenejšo energijo drugje.
Kakšna je odločitev v arbitraži glede JEK-a?

Hrvaška tiskovna agencija je v četrtek zvečer poročala, da je mednarodni center za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu v primeru spora odločil v korist hrvaškega elektrogospodarstva, medtem ko slovenska stran izid interpretira drugače in meni, da je v prednosti naša država oz. da je položaj najmanj nevtralen in da v resnici arbitraže še ni konec, je poročal Radio Slovenija. Omenjeni mednarodni center oz. tribunal namreč še ni sklenil svojega dela.

Osnova za hrvaški zahtevek ne more biti mednarodna energetska listina
Vmesna odločitev mednarodnega sodišča je obrazložena na 130 straneh, dva od arbitrov sta jo sprejela, tretji pa je podal ločeno mnenje, v katerem ji ostro nasprotuje, je poudaril Martin Novšak, vodja slovenske skupine za pripravo strokovnih podlag v sporu.

Poleg tega naj bi bilo po njegovih besedah odločeno, da osnova za hrvaški zahtevek ne more biti mednarodna energetska listina, na katero se v primeru spora v Washingtonu sklicuje hrvaško elektrogospodarstvo. Ena izmed pravnih razlag pa celo navaja, da naj bi tribunal zavrnil ugotavljanje, ali je Slovenija kršila omenjeno listino ali ne.

Vizjak: Odločanje o morebitni uvedbi postopka proceduralne narave
Na gospodarskem ministrstvu izjav še ne dajejo, v NEK-u pa so pojasnili, da v postopku niso ne stranka ne zastopnik, zato ne razpolagajo z nobenimi relevantnimi informacijami o dozdajšnjem poteku in nadaljnjih postopkih.

Zgovornejši je bil Andrej Vizjak (SDS), ki je bil, ko se je hrvaška stran odločila za tožbo Slovenije, minister za gospodarstvo. Prepričan je, da bo odločanje o tem, ali se bo postopek uvedel ali ne, bolj proceduralni, "očitno pa bodo zdaj šele začeli odločati o višini oz. sploh morebitni podlagi za izplačilo kakršne koli odškodnine". Dejal je še, da je dobro, da je slovenski strani uspelo ovreči temeljne predpostavke - t. i. treaty, na katerem so temeljili slovenski argumenti, ki so jih arbitri upoštevali.

Hrvaška zahteva 35 miljonov dolarjev
O odškodnini naj torej ne bi bilo sklenjenega še ničesar. Spomnimo, da Hrvaška z obrestmi vred zahteva 35 milijonov dolarjev, po nekaterih izračunih tudi več, v znesek pa vključuje nedobavljeno elektriko oz. razliko v ceni med elektriko iz Krškega in hrvaškimi elektrarnami med 1. julijem 2002 in 18. aprilom 2003. V Hrvaškem elektrogospodarstvu (HEP) pričakujejo, da bo sodišče odločitev o odškodnini sprejel še do konca letošnjega leta, je sporočil tiskovni predstavnik HEP-a Radomir Milišić.

Sodišče naj bi odločilo, da je v skladu z meddržavno pogodbo Slovenija v tem času Hrvaški dolžna dobavljati elektriko, a velja spomniti, da je bila pogodba uveljavljena šele marca 2003. Zdaj na presojo čaka še vprašanje, ali ni že sama ponudba, naj Hrvaška znova prevzame električno energijo iz Krškega, rešila Slovenijo odgovornosti in ali ni južna soseda s poznejšim prevzemom energije in določitvijo oz. sprejetjem enake cene že prevzela pozitivne in negativne finančne učinke časa med ratifikacijama pogodbe, je sklenil Radio Slovenija.

M. N.

HEP je prek odvetniške družbe Hunton&Williams iz Washingtona in odvetniške pisarne Andreis-Čogurić& Partneri iz Zagreba 4. novembra 2005 sprožil arbitražni postopek proti Sloveniji pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov.

Sporno je bilo obdobje med julijem 2002 in aprilom 2003, za katero je hrvaška stran Slovenijo tožila, Hrvaški v navedenem obdobju ni dobavljala elektrike.

Takratni gospodarski minister Andrej Vizjak je julija leta 2006 pojasnil, da naj bi Slovenija imela dokaze, da je Hrvaški večkrat ponudila električno energijo iz krške nuklearke, a je ta ni želela, ampak je v tem obdobju kupovala cenejšo energijo drugje.
Kakšna je odločitev v arbitraži glede JEK-a?