Vodje vlad in držav Evropske unije so se marca v Bruslju strinjali, da mora biti temeljni cilj energetske politike Unije zmanjševanje energetske odvisnosti. Ob tem so sprejeli zavezo, da bo Unija do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov. K uresničitvi teh ciljev naj bi veliko pripomogla prav jedrska energija.

Največji, kar 75 % delež elektrike, pridobljene iz jedrskih elektrarn, ima Francija, medtem ko je delež Jedrske elektrarne Krško v proizvodnji elektrike v Sloveniji 40 %. Številne države si prizadevajo za zmanjšanje proizvodnje jedrske energije, vendar bi ustavitev 152 reaktorjev in zamenjava z elektrarnami na fosilna goriva povečala izpuste ogljikovega dioksida za 4 milijarde ton letno.

Nekatere članice, med njimi Nemčija in Belgija, so se odločile, da bodo sčasoma nehale proizvajati elektriko z jedrskimi elektrarnami. Za gradnjo novih jedrskih elektrarn sta se v zadnjem času odločili le Francija in Finska. V številnih drugih državah, med njimi tudi Sloveniji, potekajo intenzivne razprave o možnostih nadaljnjega širjenja proizvodnje jedrske energije.

Evropska unija dobiva uran, potreben za delovanje jedrskih reaktorjev, predvsem iz Kanade in Avstralije. Cena za funt uranovega oksida se je zvišala iz 7,25 dolarja v letu 2001 na letošnjih 95 dolarjev, a je jedrska energija še vedno cenejša od energije iz premogovnih in plinskih elektrarn.