Tomaz je za reški Novi list pojasnil, da so ga k udeležbi na sejmu VinDel, ki so ga v Mariboru pripravili sredi preteklega tedna, povabili njegovi prijatelji iz društva Vinske Brbončice. Na svojem profilu na Facebooku je pozneje opisal, da je njegova razstavljena vina fotografiral eden izmed vinarjev s sosedne stojnice. Kmalu je prišla slovenska vinska inšpektorica, ki mu je naložila, naj vino z imenom Barbarossa umakne, poleg tega pa ga je ovadila. Tomaz upa, da bo ostalo pri ovadbi in mu ne bo treba plačati kazni.

Vztraja, da gre za (hrvaški) teran
"Verjamem v slovenske institucije, ki bodo obravnavale primer. Vztrajal sem, naj inšpektorica v zapisniku navede, da gre za 'sorto teran, Tomaz, kakovostno črno suho vino, hrvaška Istra', kot je tudi zapisano na sporni deklaraciji, ki je v skladu s hrvaškimi zakonskimi predpisi," je Tomazevo izjavo objavil Novi list. Ob tem je Tomaz zagotovil, da ima dokumente, vključno z deklaracijo o svojih novih in starih nasadih vinograda, ki segajo v 40. leta, ko je vinsko trto posadil njegov dedek.

"Ni mogoče zaščititi sorte, ampak samo ime"
"Jaz sem čist, ker je sorto teran priznala tudi evropska vinska zveza. Saj ni mogoče zaščititi sorte, temveč samo ime vina. Moje vino se imenuje Barbarossa, to je vzdevek naše družine iz starih časov," je še dejal vinar iz hrvaške Istre in dodal, da je razočaran nad ravnanjem nekaterih slovenskih kolegov, ki so prispevali k ovadbi proti njemu.

"Če je ta nevšečnost začetek konca pri reševanju spora o teranu, potem me veseli, da se je zgodilo in da bom grešni kozel," je še povedal. Zanikal je, da bi namenoma izzval odziv slovenske strani. "Prepričan sem, da obstaja naša sorta terana iz Istre, na sejem pa sem šel, ne da bi razmišljal o tem, ali lahko to storim. Če bi tako razmišljal, potem bi vsi vinarji iz hrvaške Istre lahko obupali," je dejal.

Pozivi k bojkotu slovenskih vin
Primer močno odmeva tako med hrvaškimi vinarji, od katerih nekateri pravijo, da gre za vojno napoved, kot tudi med slovenskimi, ki so pri tem primeru razdeljeni. Predvsem Kraševci striktno vztrajajo pri svojem, da je teran slovenski in pika, medtem ko nekateri drugi vinarji izražajo Tomazu podporo in pravijo, da vino ne bi smelo poznati meja. Brici namreč še dobro pomnijo primer s tokajem.

Kljub izrazom podpore hrvaškim kolegom pa je številnim istrskim vinarjem z zadnjim primerom prekipelo. Tako nekateri pozivajo k bojkotu slovenskih vin, znan hrvaški kulinarični bloger Kult plave kamenice pa je neljubi pripetljaj pospremil takole: "Tomaza naj bi inšpektorici prijavil kolega slovenski vinar. Če so Slovenci zdaj začeli prepovedovati hrvaška vina z oznako teran, se bojimo, da bo komur koli zelo težko prodati eno samo steklenico slovenskega vina na Hrvaškem. Kar je čista škoda. Slovenski vinarji bi preprosto morali podpreti Tomaza in napasti poteze svojih oblasti, da bi ublažili pričakovani negativni učinek bedaste akcije slovenskih vinskih inšpektorjev proti Klaudiju Tomazu."

Tomislav Stiplošek na portalu G.E.T. pa: "Kaj reči? Žalostno. Bedno in žalostno. To, da je v EU-ju sprejeta taka odločitev, da lahko neka država zaščiti ime sorte, take, kot je teran, je samo po sebi bedarija, ampak, kot pravi kolega Suhadolnik - v tem primeru smo veliko krivi tudi sami, o tem pa je bilo napisanega toliko, da nima več smisla pisati. Ampak to, da se pokliče inšpekcijo vinarju, ki na vinskem festivalu želi samo pokazati svoja najboljša vina, čeprav ve, da jih v Sloveniji ne more prodajati, to je zares idiotsko. /.../ Zgodilo se je, kar se je zgodilo in kako naj zdaj pojasnim našim vinarjem, da je VinDel odličen vinski dogodek? Kako naj pojasnim našim ljudem, da so slovenska vina O. K., slovenski vinarji pa dobri ljudje?"

Slovenija teran zaščitila pred 16 leti, Hrvaška takrat ni ugovarjala
Slovenija je teran zaščitila leta 2000, ko Hrvaška ni poslala ugovora, čeprav je imela možnost. Prav tako pa ni zaprosila za morebitno izjemo za označevanje z nazivom sorte v času pristopnih pogajanj k EU-ju, ko ji je pravni red to omogočal.

Kraški vinarji vse pogosteje opozarjajo, da Hrvaška krši pravni red EU-ja, ker v hrvaških trgovinah še vedno tržijo hrvaško vino z oznako teran, čeprav ni bilo pridelano na kraški planoti. S 30. junijem se je tudi izteklo triletno obdobje po vstopu Hrvaške v EU, v katerem so lahko hrvaški pridelovalci še prodajali zaloge tega vina, a se hrvaški proizvajalci tega ne držijo.

Morda pa je vso zgodbo glede zaščite in birokratskih zank še najbolje pospremil slovenski uvoznik naravnih vin Primož Štajer, ki je na svojem Facebooku zapisal takole: "Po zadnjih incidentih okoli terana ... za večino kraških in t. i. istrskih teranov (z večino mislim vsaj 90 odstotkov) velja podobno kot za strah. Znotraj je prazen, okoli ga pa ni. Žal. Večina teh nepitnih rdečih alkoholnih kislic si ne zasluži naziva vino, kaj šele teran. Mogoče bi se tisti vinarji, ki bi najraje z orožjem branili zaščito imena, raje posvetili kakovosti. Predvsem pa trte refoška, ki rastejo na preplitkem sloju zemlje, izruvali in posadili vitovsko ali malvazijo."