Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je Holding Slovenske elektrarne (HSE) neučinkovito obvladoval izdatke skupine zaradi naložbe v šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6). Nerealen je bil že predračun, kršili so se pogoji iz poroštvenega zakona, odpovedal je tudi nadzor.

Naložbena vrednost zdaj na 1.428 milijonov evrov ocenjenega Teša 6 je tako že presegla vrednost 1,3 milijarde evrov, kolikor jo določa zakon o poroštvu Slovenije za 440 milijonov evrov posojila, ki ga je Teš najel pri Evropski investicijski banki.

HSE poleg tega ni poskrbel, da cena premoga iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra na gigadžul (GJ) električne energije, kar je bil še en zakonski pogoj.

Udarili mimo z vsemi ocenami
Predračunska vrednost za Teš 6 je bila 637 milijonov evrov po stalnih in 691 milijonov po tekočih cenah - takrat so pri izračunu ekonomike v 40-letnem obdobju obratovanja upoštevali prodajno ceno elektrike 43,75 evra na megavatno uro (MWh), ceno premoga 2,25 evra na GJ ter povprečno lastno ceno elektrike 34,25 evra na MWh.

Že v prvi novelaciji naložbenega programa se je cena povzpela na 1,07 milijarde evrov, prodajna cena elektrika na 70 evrov za MWh, cena premoga je ostala enaka, povprečna lastna cena pa se je zvišala na 39,6 MWh.

Cene so se skozi vsako novelacijo programa spreminjale, v zadnji, šesti različici, pa se je vrednost naložbe povzela na 1,428 milijarde evrov, povprečna prodajna cena se je znižala na 96,8 evra za MWh, povprečna lastna cena elektrike na 66,9 evra za MWh, cena premoga pa je ostala nespremenjena.

Čeprav je cena premoga za izračun ekonomike v programih ostajala enaka, pa je Teš premog kupoval po različnih cenah - leta 2012 po 2,667 evra za GJ, leta 2013 po 2,528 evra za GJ, leta 2014 pa se je večkrat spremenila, nazadnje je bila 2,95 evra za GJ.

HSE škode večinoma ni znal utemeljiti
Računsko sodišče ob predstavitvi poročila v avgustu ni objavilo celotnega poročila, saj je HSE nekatere dele poročila označil za poslovno skrivnost, kar pa na sodišču morajo spoštovati.

Na podlagi zahteve po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pa so lahko vsebinsko presojali, ali gre v prekritih delih res za poslovno skrivnost, katere razkritje bi HSE-ju lahko povzročilo večjo škodo. Zato so od HSE-ja zahtevali, naj za vsak zakrit del poročila konkretno utemelji škodo, ki bi mu zaradi razkritja nastala.

HSE se je tako po pozivu Računskega sodišča odločil umakniti oznako poslovne skrivnosti z velike večine javnosti prej zakritega poročila. Še vedno pa so zakriti podatki o sklenjenih psoojilnih pogodbah, kjer bi njihovo razkritje pomenilo kršitev pogodbe.

Ravno tako ostajajo zakriti podatki, ki se nanašajo na poslovne načrte družbe in bi njihovo razkritje lahko oslabilo konkurenčni položaj HSE-ja.