Tako je razvidno iz zadnje različice osnutka strategije upravljanja državnih naložb, ki jo je danes obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Osnutek po novem vključuje tudi klasifikacijo naložb, ni pa še zaprt - socialni partnerji tako lahko nove pripombe finančnemu ministrstvu posredujejo do 30. aprila, vlada pa bo dokument sprejela po 1. maju, je povedal državni sekretar Metod Dragonja. Raven konsenza je dovolj visoka, je ocenil.

Socialni partnerji so sicer prvič dobili tudi vpogled v predlagano klasifikacijo, ki državne naložbe deli na strateške, pomembne in portfeljske ter je del osnutka strategije.

Strateška predvsem energetska in infrastrukturna podjetja
Za strateška je vlada opredelila tista podjetja, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli. V to skupino je uvrstila tudi operaterje javnih omrežij, pretežno državno lastništvo pa se ji zdi potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih dejavnosti lahko povzroča motnje na trgu.

Strateške naložbe so torej tiste, s katerimi država poleg gospodarskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, pri katerih se ne zasleduje zgolj poslovni, temveč tudi širši družbeni interes.

Med strateške naložbe se tako po predlogu uvršča večina energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energija, Borzen in Sodo. Energetski sektor je strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva, piše v dokumentu.

Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa.

Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako pa tudi Krko in Zavarovalnico Triglav. Ti sta pomemben vir dividend za (Slovenski državni holding) SDH, saj sta k skupaj 34,8 milijona evrov prejetim dividendam holdinga v letu 2013 prispevali skoraj dve tretjini. Država pa je predlani od podjetij v svoji lasti prejela 112,4 milijona evrov dividend, a več kot polovica sta jih prispevala medtem že prodani Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije.

Glede Krke, v kateri ima država 26,86-odstotni delež, vlada pojasnjuje, da gre za enega največjih zaposlovalcev, kar je izredno pomembno za socialni položaj tako regije kot celotne države, poleg tega pa je naložba v novomeškega farmacevta tudi vir sredstev za poravnavo zakonskih obveznosti SDH-ja in Kada.

Pomembna podjetja: državi 25 odstotkov plus ena delnica
Podjetja, ki so prav tako nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva, je vlada razvrstila med pomembna. V to skupino so lahko uvrščena tudi podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije. Gre tudi za pomembne udeležence kapitalskega trga in država namerava v njih ohraniti kontrolni delež. V pomembnih naložbah bo država zadržala 25 odstotkov plus eno delnico.

Od večjih slovenskih podjetij, v katerih je solastnica, bi država vsaj četrtinski delež ohranila v Petrolu, Geoplinu, Gorenju, Savi, Siju, Hitu, Loteriji Slovenije, Nafti Lendava in Pozavarovalnici Sava.

Portfeljske naložbe država lahko proda
V portfeljskih naložbah pa upravljavec državnega premoženja, to je SDH, ni obvezan ohraniti kontrolnega deleža in jih torej lahko proda. Za portfeljske naložbe veljajo tiste, ki so tržno zanimive, saj gre za podjetja, ki dobro poslujejo.

Poleg tega v to kategorijo sodijo še naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. SDH lahko z njimi upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev, med njimi pa so KDD, Perutnina Ptuj, Peko, Pomurske mlekarne in Intereuropa.

V predlogu klasifikacije so omenjena tudi še neprodana podjetja z obstoječega seznama 15 podjetij za prodajo, ki ga je DZ potrdil junija 2013. Med njimi sta tudi ta teden prodana naložba v prehrambni družbi Žito ter telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, vsa ta podjetja pa so uvrščena med portfeljske naložbe.

Za Telekom alternativni scenarij, NLB "le" pomembna naložba
Glede Telekoma, katerega prodajni postopek je v sklepni fazi, je v predlogu strategije predviden tudi alternativni scenarij, in sicer postopna uvrstitev delnic na mednarodni kapitalski trg. Odločitev o prodaji je namreč vezana na izboljšane ponudbe, alternativni scenarij pa bi prišel v poštev v primeru, da ta ne bi bila sprejemljiva.

V NLB-ju se je država zavezala k zmanjšanju kontrolnega deleža nad 25 odstotkov plus eno delnico, zato je uvrščena med pomembne naložbe. Za privatizacijo pa so predvidene Abanka in Banka Celje, ki se združujeta, Gorenjska banka in seveda NKBM, ki je že v postopku prodaje.

Sindikati opozarjajo na neupoštevanje več meril
Da je osnutek strategije pomanjkljiv, pa je po seji ponovil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Kot je opozoril, namreč ne upošteva meril, kot so socialne, kulturne posledice, posledice na delovna mesta, gospodarstvo in šolstvo, temveč le merila, vezana na kupnino, ki utemeljujejo že predhodne odločitve glede nameravanih prodaj.

V povezavi s predlagano klasifikacijo je posebej izpostavil, da predvideva le 22 strateških naložb, saj je prepričan, da bi seznam moral biti širši. Med strateškimi naložbami morajo biti Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava, NLB, je naštel. "Vsaj malo suvereno državo brez lastne močne banke, ki bi pomagala gospodarstvu, si težko predstavljamo," je pojasnil.

V povezavi s seznamom portfeljskih naložb pa je povedal, da je predolg in našteva tisto, "kar se zdaj prodaja in bi se moralo nehati". "V dokumentu so nekatere nerazumne odločitve, ki na ta način dobivajo 'žegen'. To je napaka," je ocenil.

Gospodarstvenike skrbi pogoj razpršenosti lastništva
Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pa v povezavi z osnutkom strategije skrbi, "da bi bil pri pomembnih naložbah poleg kriterija 25 odstotkov plus ena delnica, kar je dobro, tudi pogoj, da ostane lastništvo razpršeno", je povedal svetovalec generalnega direktorja GZS-ja Goran Novković.

To bi lahko po njegovih besedah odganjalo strateške investitorje, država pa bi v podjetjih ohranila veliko moč in velik obseg premoženja, ki naj bi povzročal manjšo učinkovitost gospodarstva in manj delovnih mest. "To se nam ne zdi v redu," je izpostavil in v imenu GZS-ja apeliral na vlado, naj se za ta pogoj ne odloči.

Strateške naložbe pa so, tako Novković, razdeljene, kot so predvidevali. V njih je kar 73 odstotkov kapitala, je izpostavil. GZS se sicer po njegovih besedah denimo ne zavzema za to, da bi veliko prodajali v energetiki, saj je "treba paziti, da bo zagotovljena oskrba, varnostni vidik". So pa proti 100-odstotnemu državnemu lastništvu. Kot je namignil, bi lahko tako prišlo do nove zgodbe, kakršna je bil projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6).