Socialni demokrati tako vztrajajo pri pogovorih z evropskimi partnerji za morebiten poseg v seznam podjetij, določenih za privatizacijo. Židan bo začetek teh pogovorov predlagal na današnjem koalicijskem vrhu, je napovedal po seji poslanske skupine.

V SD-ju vztrajajo, da je bil seznam 15 podjetij za prodajo "očitno v dogovoru z Evropsko unijo" v DZ-ju sprejet v času, ko je bila Slovenija v veliki krizi. Zdaj pa je Slovenija v drugačnem položaju, meni Židan. Znova imamo gospodarsko rast in zaupanje trgov, število brezposelnih se znižuje, je pojasnjeval.

Enostranske poteze pa niso zaželene, se zavedajo v SD-ju. Drugačne razmere v Sloveniji so predstavniki stranke že predstavili zaveznikom v Evropskem parlamentu, zato razmislek pričakujejo tudi od vladnih partnerjev.

Židan ne napoveduje konkretnih potez SD-ja
Tudi če premier Cerar in finančni minister Dušan Mramor pogovora z evropskimi partnerji o prodaji podjetij ne bosta začela, pa Židan ne napoveduje konkretnih nadaljnjih potez njegove stranke. Kot je dejal, bo SD v prihodnji razpravi o državnem premoženju pri tem "v nasprotju s kom drugim" sodeloval z argumenti, ne z diskvalifikacijo sodelujočih v razpravi.

Osnutka za upravljanje še nimajo
Židan je tudi pojasnil, da SD še nima osnutka strategije za upravljanje državnih naložb, ki jo pripravlja ministrstvo za finance. Prav tako je še ne pričakujejo na današnjem koalicijskem vrhu. A v SD-ju želijo, da ministrstvo vsem koalicijskim strankam čim prej pojasni, kaj se dogaja, ker je strategija upravljanja državnega premoženja nujno potrebna.

O ravnanju SD-ja v primeru protestov proti privatizaciji ali predlogu Združene levice za posvetovalni referendum o privatizaciji bodo razpravljali organi stranke, je pojasnil Židan.

Prvi seznam je zapečaten, okoli drugega pa bo še zelo živahno
Erjavec pa je predlog SD-ja označil za neresnega, sploh ob dejstvu, da je sveženj 15 podjetij za prodajo potrdil tudi DZ. Če bi ga kakor koli spreminjali, bi po njegovi oceni bili videti precej neverodostojno. Se bo pa treba po njegovih besedah zelo natančno pogovoriti, katera podjetja vključiti v drugi sveženj privatizacije. "Tu bo pa gotovo razprava zelo živahna in odprta, tudi znotraj koalicije," je pojasnil Erjavec in dodal, da ima glede tega tudi DeSUS svoje stališče.

Osnutka strategije za upravljanje državnih naložb tudi Erjavec sicer še ni videl, meni pa, da bi bil že čas, da bi videli vsaj časovnico. Kot zunanji minister je včasih v zadregi, ko na dvostranskih srečanjih dobiva vprašanja, povezana s privatizacijo.

Na vprašanje o skorajšnjih protestih proti privatizaciji in celo o morebitnem referendumu je Erjavec še odvrnil, da bi bil zelo začuden, če bi bila stališča ZL-ja drugačna. "Po navadi imajo radikalne leve stranke vse podobna stališča," je še dejal Erjavec, napoved demonstracij pa je označil za izraz demokracije.

Mesec: Tudi Cerar priznava, da je seznam nepremišljen
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je spomnil, da je premier v pogovoru za TV Slovenija priznal, da je bil seznam 15 podjetij pripravljen povsem nestrateško in brez premisleka. Oblikovan je bil v okoliščinah, ko je bila Slovenija sredi najhujše recesije in pod grožnjo, da bo posredovala trojka.

Zaveze EU-ju pa niso pravne, ampak politične, je dejal Mesec. "Ko se zamenja oblast, se zamenja tudi politična volja, zato je normalno, da lahko politične zaveze nova oblast umakne. Teh zavez Cerarjevi vladi ne bi bilo treba dati, če se ne bi sama tako odločila," je poudaril. Če bi vlada brez kakršnih koli koristi za družbo izvedla privatizacijo, pa bi to pomenilo, "da gre Cerarju bolj za lastno oblast kot za blaginjo družbe", je prepričan Mesec.

Ob tem je premierja še pozval, naj pride na dan s konkretnimi imeni in priimki ljudi, za katere trdi, da obvladujejo državno premoženje. Sproži naj konkretne procese na policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije, da "ne bomo več zgolj poslušali zgodb o stricih, ozadjih in hobotnicah", ampak da bo končno nekaj postorjenega na tem področju.