Združena levica je zahtevala sklic izredne seje odbora za finance in monetarno politiko DZ-ja, na katerem bi obravnavali peticijo Mladine proti privatizaciji državnih podjetij, ki jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi številni ekonomisti.

"Prodaja ni poštena," je dejal vodja poslancev Združene levice (ZL) Luka Mesec, saj po njegovih besedah ceno postavljajo kupci, ki bodo imeli koristi. Kot primer je navedel svetovalca pri prodaji NKBM-ja, ki je hkrati solastnik madžarske banke, ki velja za najresnejšega kupca druge največje slovenske banke.

ZL, ki podpira peticijo Mladine, namerava na odboru za finance in monetarno politiko predlagati obravnavo sklepa privatizacije 15 podjetij. Glede to, da v strokovni javnosti ni strinjanja glede privatizacije, javnost pa ji glede na javnomnenjske raziskave nasprotuje, V ZL-ju pozivajo finančno ministrstvo, da v strategijo upravljanja državnih podjetij vključi strokovno javnost, predstavnike zaposlenih in predstavnike družbenih iniciativ.

Usodni tretji val privatizacije
"Tretji val privatizacije bo usodno določil razvoj države v prihodnjih desetletjih, zato je nujno, da se glede teh postopkov oblikuje čim širši družbeni konsenz," je opozoril vodja poslancev ZL-ja in dodal, da je nasprotovanje privatizaciji precej večje, kot se zdi. Anketa Dela je tako razkrila, da 52 odstotkov javnosti privatizaciji nasprotuje, podpira pa jo le 35 odstotkov javnosti.

Na vprašanje, ali bi ustavno sodišče sploh dopustilo zakonodajni referendum o privatizaciji, pa je Mesec odgovoril, da bi glede na politično opredeljenost ustavnih sodnikov zakonodajni referendum na tem ustavnem sodišču verjetno padel. "Ni pa izključen posvetovalni referendum, ki bi izrazil javno mnenje, ki v večini nasprotuje privatizaciji, in to bi bil močan signal, da mora vlada javnost upoštevati," je še poudaril Mesec.
Zakonodajni referendum pa po mnenju pravnika Rajka Pirnata v tem primeru niti ni mogoč. Pobudnik zahteve za razpis referenduma mora namreč o svoji pobudi obvestiti predsednika DZ-ja v sedmih dneh po sprejetju zakona. O prodaji 15 državnih naložb pa je DZ že junija 2013 sprejel sklep. Strinjal pa se je, da je teoretično mogoč posvetovalni referendum, a njegovi izidi niso zavezujoči za DZ.
A to bi bila po njegovih besedah le "draga javnomnenjska analiza z zelo nereprezentativnim vzorcem sodelujočih, izid pa bi vsaka politična stranka lahko interpretirala po svoje".

NSi: Demagogija Združene levice
"To je velika demagogija Združene levice in tistih strank, ki nasprotujejo privatizaciji. Temu je treba narediti konec. Slovenija je dala določene zaveze Evropski komisiji. Če napovedane privatizacije ne bomo izpeljali, bodo Slovenijo doletele hude sankcije," se je na zahteve ZL-ja odzval poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec.

"V NSi-ju smo že večkrat dejali, da je prodaja državnega premoženja nujna. Varovanje nacionalnega interesa namreč ne pelje nikamor. Podjetja v državni lasti ne poslujejo tako dobro, kot bi lahko poslovala, če bi bila v zasebni lasti, saj je večina podjetij v državni lasti zgolj bankomat za nekatere posameznike in interesne skupine," je še dodal.

Ko je DZ potrjeval seznam 15 podjetij za prodajo, ga v SDS-u nismo podprli, so sporočili iz stranke. A privatizacija je potrebna zaradi zakonskih obveznosti Kapitalske družbe in Slovenskega državnega holdinga ter zaradi stanja javnih financ.

Prav tako menijo, da je odgovornost v zvezi s prodajo državnega premoženja v tem trenutku v rokah koalicije, pri čemer so postopki pri prodaji 15 podjetij šli že tako daleč, da jih brez dolgoročnih škodljivih ekonomskih posledic ni mogoče ustaviti, so še zapisali.

Heinz: Referenduma ne bo. Pirnat: Referendum ni mogoč.
"Razumem te proteste, mislim pa, da je referendum skrajna oblika, ki je gotovo ne bo," je dejal poslanec DeSUS-a Primož Heinz. Sam se strinja, da je treba o predvideni prodaji preostalih naložb s seznama 15 podjetij znova premisliti in se o njej dogovoriti tudi na podlagi ocene, kaj je strateško in kaj ne.

Osebno ga najbolj skrbi predvidena prodaja Telekoma Slovenije, ki "nosi zlata jajca in je tipičen primer, pri katerem bi res morali paziti, kaj delamo". Vladi zato predlaga, da Telekom najprej ponudi v odkup ljudem, da se vidi, koliko denarja je v Sloveniji.