Poleg tega je država zamudila tudi priložnost, da bi v paketu prodala tako Aerodrom Ljubljana kot tudi Adrio Airways in Adrio Airways Tehniko. Kot je znano, je bila v prvem svežnju ob Heliosu, Fotoni in Letriki tudi prodaja deleža v Aerodromu Ljubljana.

Skupni prodaji treh podjetij, ki se žal ni odvila, je (bil) zelo naklonjen nekdanji predsednik upravnega odbora Adrie Airways ekonomist Maks Tajnikar, ki meni, da obe podjetji, ki še ostajata v slovenskih rokah, potrebujeta finančno injekcijo, predvsem Adria: "Adria v tem trenutku definitivno išče finančnega investitorja in verjetno tudi nekoga, ki bo poskrbel za boljše vodenje samega podjetja. To ima tudi možnost, da ostane v enaki obliki lastnine, kot je zdaj, saj nas nič ne priganja, da je treba narediti prodajo čez noč."

Adrii do zdaj ni bilo treba odpuščati
Škoda, da se Adria Airways kljub vsem oblikam državnih pomoči nikoli ni res preoblikovala, meni predsednik društva malih delničarjev MDS-a Rajko Stankovič in dodaja, da to velja še zlasti za kadrovsko področje: "Neuradno se govori, da je kar nekaj zaposlenih preveč. Kakšnih drastičnih rezov do zdaj ni bilo, saj ni bilo potrebe, ker je država vedno pristavila denarnico. Ker so zdaj drugačni časi in država dejansko denarja za to nima, Adria odprodaja svoja letala in jih nato nazaj najema, da bi tako reševala tekočo likvidnost."

Vsi poskusi, da bi Adria našla strateškega partnerja, so propadli, doda Stankovič. Edina svetla točka je najavljen skupni nastop z indijskim letalskim prevoznikom. Če tega ne bodo izkoristili, se kaj lahko zgodi, da naša država ne bo imela več svojega lastnega letalskega prevoznika.

Palček v primerjavi z morebitnimi kupci
V preteklosti se je veliko govorilo o prodaji Adrie Lufthansi, turškemu, kuvajtskemu in kitajskim prevoznikom: "Morate vedeti, da je Adria s svojimi 10, 12 letali palček v primerjavi s katerim koli izmed njih." Tako bi bila lahko Adria nekakšen povezovalni člen velikih letalskih družb. Če pa preoblikovanja podjetja ne bo, je vprašanje, ali ga sploh lahko prodamo.