Vlada, ki opravlja tekoče posle, je tik pred volitvami sprejela precej presenetljivo odločitev, da Slovenski državni holding (SDH) do imenovanja nove vlade ne sme končati nobenega postopka privatizacije in tudi ne začeti novih. Sklep je povzročil precejšnjo škodo.

Nadzorniki SDH-ja so nato pridobili pravni mnenji, na podlagi katerih so presodili, da je vladna odločitev o zamrznitvi privatizacijskih postopkov nezakonita, in predlagali, da jo popravijo oz. dopolnijo. Čeprav se je govorilo, da bo vlada o tem odločala na četrtkovi seji, se to ni zgodilo.
Na tokratni seji pa se je nazadnje odločila, da lahko SDH nadaljuje vse postopke privatizacije in tudi začenja nove. Odločitev ni bila soglasna, v SD-ju so bili pri glasovanju vzdržani.

Predsednik uprave SDH-ja Matej Pirc je v pogovoru za Odmeve na TV Slovenija pojasnil, da bo treba zdaj na novo postaviti časovnico za posamezne prodajne postopke in se posvetovati s svetovalci, ki so v stiku z morebitnimi vlagatelji.

Kot je dejal, pa so bili tudi v času zamrznitve sklepov o privatizaciji v stiku s finančnimi in pravnimi svetovalci, ki vodijo prodajne postopke. Prav tako so se pripravljali za naslednje faze prodaje. Postopki so sicer po njegovih besedah zelo dolgotrajni, je pa Pirc zatrdil, da si jih v SDH-ju prizadevajo voditi čim bolj pregledno in v skladu z mednarodno prakso.

Koalicija o komisarju in prodaji
Kot je že dopoldne dejal predsednik SD-ja Dejan Židan, so predstavniki koalicijskih strank na dopoldanskem sestanku pri Bratuškovi govorili tudi o predlogu Slovenije za evropskega komisarja. Da bi bila to tudi ena izmed točk popoldanske seje vlade, Židan ne verjame, bo pa na dnevnem redu predlog partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, ki predstavlja osnovo za črpanje sredstev iz skladov EU-ja.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec izjav pred srečanjem in po njem ni dajal. Medijem se je po sestanku izognil tudi nekdanji predsednik DL-ja in notranji minister Gregor Virant, ki pa je pred pogovori ponovil svoje stališče, da je bila zamrznitev privatizacijskih procesov, ki že potekajo, napaka in da je to prizadelo verodostojnost Slovenije.

Židan je sicer pred sestankom povedal, da so v SD-ju do privatizacije "zelo zadržani". Njihovo poglavitno merilo pri prodajah so delovna mesta. "Ne privoliti samo v to, da pride domači ali tuji lastnik in odpusti dve tretjini delavcev, ki nimajo rezervnih delovnih mest," je opozoril Židan.

"Po mnenju pravnih strokovnjakov je bil ta sklep tudi nezakonit, tako da je po mojem mnenju edina možnost, da se ta sklep prekliče in da privatizacija teče normalno naprej," je dejal Virant. Prepričan je, da je šlo pri tem "zgolj za predvolilno potezo", sam pa je že na takratni seji vlade tako kot finančni minister Uroš Čufer glasoval proti takšnemu sklepu.
15 podjetij
Vlada je na seznam za privatizacijo, ki ga je potrdil tudi DZ, uvrstila 15 podjetij, dve sta prodani - Fotona in Helios. Na seznamu so tako še deleži v družbah Aerodrom Ljubljana, Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aero, Elan, NKBM, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia Bazeni, Unior in Žito.

Naslednji korak bo sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki bo vsebovala tudi klasifikacijo naložb na portfeljske, pomembne in strateške. Ta bo potem podlaga za nadaljnje delovanje SDH-ja. Finančno ministrstvo je osnutek strategije že pripravilo, končna odločitev o njej pa bo padla na pleča nove vlade in novega sklica DZ-ja.