V torek bi se v Telekomu morale začeti predstavitve družbe potencialnim kupcem, a so izjave Alenke Bratušek o neprimernosti skladov - označila jih je za špekulante, za kupce državnih deležev in napovedi o zamrznitvi privatizacije - predstavnike skladov poslale domov, piše spletni portal finance.si.

Za delež se tako potegujeta le še nemški Deutsche Telekom in ruski MTS, ki pa po podatkih portala ponujata manj kot naložbeni skladi. Ti so po njihovih neuradnih, a zanesljivih informacijah za delnico ponujali 160 evrov, 20 evrov več kot Deutsche Telekom.
Poleg izjav Bratuškove je za tujino sporen tudi zadnji sklep vlade, da SDH-ju začasno naloži zamrznitev privatizacije. Vlada Alenke Bratušek se je namreč sprva sama zavezala k izvedbi privatizacije EU-ju ter posojilodajalcem, hkrati pa slovenski javnosti pojasnjevala, da to počne, ker je za Slovenijo dobro.

Obžalovanje v OECD-ju
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj to odločitev vlade obžaluje ter vztraja, da bi morala biti privatizacija državnih podjetij ključna naloga za Slovenijo.

V OECD-ju so prepričani, da bi večja odprtost tujemu kapitalu Sloveniji pomagala pri razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, okrepila pa bi tudi njihovo upravljanje. "Več tujih neposrednih investicij bo prineslo tudi nove tehnologije in okrepilo konkurenčnost," so zapisali.

In kaj svetujejo prihodnji vladi? "Ko bo oblikovana nova vlada, bi morala kmalu pripraviti jasno strategijo upravljanja državnih naložb z jasno določeno razliko med strateškimi in nestrateškimi naložbami," so poudarili.

Kdo bo odgovarjal?
Vladni sklep o zamrznitvi privatizacije, ki ga je pravnik Rajko Pirnat označil za nezakonitega, bo državno blagajno stal 130,7 milijona evrov. Potezo vlade je prek Twitterja komentiral tudi vodja Telekoma Rudolf Skobe: »Kdo bo povrnil škodo družbam in deležnikom v procesih prodaje? A je vladi jasno, kaj je storila? Itak, da ne.«
Neuradno je Slovenski državni holding (SDH) vsem osmim morebitnim kupcem Telekoma poslal obvestilo, da se vsi roki prestavljajo za teden dni, ko naj bi se predvolilna histerija umirila. V SDH-ju naj bi tudi že razmišljali izpodbijanju vladnih sklepov na sodišču, še piše portal.

Semolič: Tujcev ne zanimajo socialne posledice
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se v zvezi s prodajo Telekoma Slovenije bojijo, da bo s tem prišlo do novih zgodb, kakršni sta Mercatorjeva in Heliosova. Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič meni, da gre za strateško podjetje, ki bi ga morala država obdržati v svoji lasti. Ob tem pa je dodal, da so tudi v Evropi, zlasti starih članicah EU-ja, telekomi pogosto v 100-odstotni državni lasti.

Tuji lastniki se po njegovih besedah v starih državah članicah EU-ja vedejo družbeno odgovorno, v novih članicah in manj razvitih državah pa da se požvižgajo na standarde in sindikate.

Kot dokaz za to, da tujcev ne zanimajo socialne posledice, je navedel primera črnogorskega in hrvaškega telekoma. Črnogorski je pred privatizacijo zaposloval 1.350 ljudi, danes nekaj čez 600, hrvaški pa 11.400, danes okoli 5.000. Poleg tega se dobiček po prevzemu ne bo več stekal v državni proračun, temveč v tujino, kupnina pa tega ne bo mogla odtehtati, je prepričan Semolič.

Lukič: V skupini Deutsche Telekom prihaja do groženj in nadlegovanj
Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Goran Lukić pa je izpostavil izsledke raziskave sindikalne zveze UNI Global Union, ki je med več kot 1.800 delavci pokazala, da v podjetjih Deutsche Telekoma v BiH-u, na Hrvaškem, Češkem, v Grčiji, Črni gori, Romuniji in ZDA prihaja do groženj in nadlegovanja na delovnem mestu.

V zvezi s svetovalnimi podjetji, ki so se "vključila v igro", pa je opozoril, da so povezana z različnimi aferami, korupcijo, nepravilnostmi in da so bila zato tudi na sodiščih. Dodal je, da se za Telekom zanimajo tudi naložbeni skladi – ti po njegovih besedah želijo podjetje le izčrpati in prodati -, nekateri med njimi pa so v Nemčiji na t.i. črnem seznamu.

600 delovnih mest manj
Sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS Cvetka Gliha pa je povedala, da bo ob delo do konca leta 600 zaposlenih Telekoma. Zagotovo pa bodo delavci, ki bodo ostali, po novem bolj obremenjeni, je menila. "Kako bo družba na ta način obdržala enako raven storitev?" se je še vprašala.