Da bo IBM Slovenijo obšel, je vlada pojasnila ta teden v odgovoru na vprašanje poslanca SDS-a Andreja Čuša. Po pojasnilu vlade je Slovenija predstavljala eno od možnosti za vzpostavitev novega centra za tehnično podporo.

Pri tem je IBM navajal različno število predvidenih delovnih mest, in sicer od 50 do 1.000. Glede na izraženo pobudo IBM-a, ki sicer ni bila predstavljena v obliki poslovnega načrta, je Spirit pripravil izračun naložbe za IBM, vključno z različnimi spodbudami.

"Ob tem vlada poudarja, da davčne obveznosti v Sloveniji nikakor ne morejo biti predmet parcialnih dogovorov, saj gre za temeljni pravni okvir za delovanje države, kar je bilo pojasnjeno tako IBM-u kot tudi drugim zainteresiranim družbam skozi leta, ki oprostitve davkov postavljajo v ospredje kot temeljno pogajalsko izhodišče," je vlada navedla v sporočilu.

IBM naj bi se sicer nato po pisanju časnikov Dela in Večer namesto za Slovenijo (mogoča lokacija je bil Maribor) odločil za Hrvaško.

Nismo velik trg, zato moramo tekmovati z drugimi lastnostmi
Slovenija torej za naložbe v regiji tekmuje z Avstrijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Družba AT Kearney je na to temo izvedla analizo o tujih neposrednih naložbah v Sloveniji. Ta je pokazala, da se njihov obseg v zadnjih letih povečuje, a večinoma zaradi privatizacije, ne pa zaradi t. i. greenfield naložb, ki bi prinašale nova delovna mesta. V Sloveniji tuje naložbe po njihovi analizi pomenijo okoli 20 odstotkov BDP-ja, v sosednjih državah pa od 40 do 45 odstotkov BDP-ja.

Analiza je pokazala, da so najpomembnejši velikost trga, stroški dela, preglednost zakonodaje, stopnja korupcije, varnost in učinkovitost administrativnih postopkov. Najmanj pomembne pa so kakovost telekomunikacijske, elektro- in prometna infrastruktura ter dostop do nepremičnin.

Ker se tuji vlagatelji torej najraje odločajo za vlaganja na velike trge, kar Slovenija ne bo nikoli, opozarjajo v A. T. Kearney, mora biti zato še bolj privlačna.