Za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih med pristojnimi organi so se pred štirimi leti ob robu foruma OECD-ja v Berlinu dogovorili finančni ministri več kot 50 držav in jurisdikcij. Med njimi je podpis prispeval tudi takratni slovenski finančni minister Dušan Mramor.

Na podlagi tega dogovora so bile prve avtomatične izmenjave informacij, in sicer o stanju na dan 31. december 2016, izvedene septembra lani. Sodelovalo je približno 50 držav, sicer pa jih je sporazum podpisalo 98, zato se bo v prihodnje število sodelujočih držav še povečalo. Nekatere so si namreč izborile enoletno prehodno obdobje.

Na finančni upravi (Furs) so tedaj od 35 držav prejeli 27.940 zapisov podatkov. Za posameznega zavezanca so jih lahko prejeli po več, med njimi pa so bili tudi takšni računi, ki jih ni treba prijaviti, na koncu pa so identificirali skupno 14.202 zavezanca za davek oz. 23.021 finančnih računov.

Zdaj so te podatke obdelali, strukturirali in primerjali s prijavljenimi dohodki. Tam, kjer so ugotovili večja neskladja, so uvedli davčni postopek, kot so danes sporočili s Fursa, so opravljeni nadzori razkrili nepravilnosti v približno 1.400 primerih. V teh primerih so odmerili dodatne davčne obveznosti v skupnem znesku 3,6 milijona evrov. Ob tem so prejeli tudi 160 samoprijav, v katerih so zavezanci sami napovedali prejete dohodke.

Podatke, ki so jih prejeli v okviru avtomatične izmenjave informacij, so sicer obravnavali kot vse druge kontrolne podatke, ne pa kot informacije o nepravilnostih. Pri tem so ugotovili, da so številni zavezanci dosežene dohodke napovedali in so to svojo obveznost izpolnjevali tudi v času, ko avtomatična izmenjava informacij še ni bila razvita.

Sicer pa zgolj informacija o nekem visokem znesku na tujem računu kljub nizkim doseženim dohodkom v Sloveniji v tekočem obdobju še ne pomeni avtomatično, da gre za davčno utajo ali kakšno drugo nepravilnost.

Takšen primer so denimo starejše osebe, ki so imele v času svojega aktivnega življenja v tujini razmeroma visoke prihodke in od njih takrat tudi plačale dajatve, zdaj pa v Sloveniji prejemajo razmeroma nizko pokojnino. V takšnih primerih ne gre za davčno izogibanje.

Različni razlogi neprijav
Pri nekaterih primerih računov v tujini in razmeroma visokih zneskih na njih so ugotovili, da imajo posamezniki sicer formalno status slovenskega rezidenta, ampak dejansko že dalj časa niso slovenski davčni zavezanci. Gre za osebe, ki so se pred leti izselile iz Slovenije, vendar formalno niso uredile svojega rezidentskega položaja.

Pri določenem delu zavezancev pa so seveda ugotovili, da Fursu niso napovedali niti računov in tudi ne dohodkov na njih, a tudi pri teh so lahko razlogi zelo različni.

Kar velikemu številu računov so denimo pripisani nizki zneski in tudi stanja na njih so razmeroma nizka. Pogosto gre v teh primerih zgolj za neznanje, nezavedanje obveznosti, da morajo račune iz tujine prijaviti davčnemu organu, ugotavljajo na Fursu, zato napovedujejo, da bodo v kratkem približno 10.000 zavezancev obvestili, da morajo račune v tujini prijaviti.

"Skratka, v tem začetnem obdobju izmenjave želimo predvsem omogočiti zavezancem, da čim lažje izpolnijo svoje obveznosti, manj pa bo (vsaj zaenkrat) izrazito represivnih ukrepov," so zapisali.

Navidezne prodaje poslovnih deležev
Med najvišjimi ugotovljenimi nepravilnostmi pa poudarjajo primere navideznih prodaj poslovnih deležev, kjer gre dejansko za izplačila kapitalskih dobičkov. V teh primerih gre praviloma za tujo pravno osebo, ki nastopa kot kupec poslovnega deleža, za njo pa stojijo iste fizične osebe, ki v Sloveniji nastopajo kot prodajalci poslovnega deleža, so pojasnili.

Prejeti podatki o bančnih računih slovenskih zavezancev v tujini pa so dobrodošli še za drug namen. Za kar nekaj davčnih dolžnikov so namreč šele zdaj ugotovili, da imajo račun tudi v tujini. Vsi skupaj so Fursu dolžni približno pet milijonov evrov, da bi lahko ta dolg izterjali z njihovih računov v tujini, pa je Furs že poslal zahtevke za mednarodno upravno pomoč.