Na rednem letnem obisku v Sloveniji je bila 15. marca misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in opravila pogovore s predstavniki Banke Slovenije (BS), ministrstev, vladnih služb, civilne družbe in drugih deležnikov. IMF je v skladu s prejšnjimi opozorili tudi tokrat državo spodbudil k nadaljevanju reform, zlasti k hitrejši privatizaciji in pokojninski reformi.

V Sloveniji se je precej povečala zasebna potrošnja, naložbe pa so nad napovedanimi ravnmi, prav tako lepo rast zaznava izvoz, je izboljšano napoved gospodarske rasti v Ljubljani pojasnil vodja misije IMF-ja Kirov Georgijev. Ob izboljšanju gospodarskega ozračja je tako po njegovem mnenju pričakovati precej višje rasti od sprva napovedanih.
.

.
Prodaja NLB-ja in Telekoma
Georgijev je ob tem pozdravil napore za prodajo NLB-ja, ki je največja banka v državi, a tudi tokrat podvomil o smiselnosti modela prodaje, ki predvideva prvo javno ponudbo delnic z razpršenim lastništvom, po katerem noben vlagatelj ne bi presegel deleža države, torej 25 odstotkov plus eno delnico. IMF veseli, da bo država letos začela postopke za privatizacijo Abanke, saj je ta za njen razvoj zelo pomembna.

Država bi morala prevetriti strategijo upravljanja državnih naložb in zmanjšati število naložb, ki jih opredeljuje kot strateške. Umakniti bi se morala iz turizma in predelovalnih dejavnosti. Nadaljevati bi morala tudi privatizacijo drugih podjetij, denimo Telekoma Slovenije, je še poudaril Georgijev.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj pa je pojasnil, da je država lansko jesen napovedala, da strategije ne bo prenavljala, dokler ne bodo znani njeni dozdajšnji učinki. Do konca letošnjega leta, ko poteče rok za prodajo NLB-ja, tako ne pričakujejo predloga sprememb strategije, je še dodal. Telekom Slovenije je že vseskozi na seznamu za prodajo, je še spomnil.

Priporočila IMF-ja
"Slovenija ima že četrto leto zapored stabilno gospodarsko rast, ki je s seboj prinesla višje plače in zaposlenost. Država je izboljšala finančno stabilnost in mednarodni položaj, a izzivi ostajajo: javni dolg ostaja visok, enako je z nedonosnimi terjatvami v malem gospodarstvu," je priporočila IMF-ja povzel Georgijev.

Problematična demografska gibanja
Ob tem, da rast in zaposlenost ostajata pod predkrizno ravnjo, srednjeročni izgledi niso tako obetavni. Rast namreč zavirajo demografska gibanja in rast socialnih transferjev. Država bi se morala po reformi leta 2013 lotiti nadaljnjih korakov na trgu dela in omogočiti še večjo fleksibilnost. Na zdravstvenem področju in na področju izobraževanja pa bi se morala ob zmanjšanju stroškov ohraniti kakovost storitev.

Na pokojninskem področju bi morali razširiti načrte iz bele knjige in povečati obseg vplačil za pokojnine, zaostriti merila upokojevanja in zvišati upokojitveno starost na 67 let, pokojnine usklajevati le z inflacijo ter pokojninsko varčevanje stimulirati z davčnimi ugodnostmi. Na področju plač v javnem sektorju bi morali denimo sistem nagrajevanja oblikovati glede na rezultate dela.

Banke bodo morale ob nizkih obrestnih merah in omejitvah za rast neobrestnih prihodkov prenoviti poslovne modele. Država pa bi morala nadaljevati napore za uvedbo nepremičninskega davka in do leta 2020 izničiti strukturni primanjkljaj ter javni dolg do leta 2026 znižati pod 60 odstotkov BDP-ja. S tem bi si ustvarila manevrski prostor za odzive na morebitne zunanje šoke, je sklenil vodja misije IMF-ja.