Marca je v Sloveniji gostovala misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pod vodstvom Nikolaja Kirova Georgijeva. Odbor izvršnih direktorjev kot poglavitni operativni organ se je zdaj seznanil z njenim poročilom in ugotovil, da se z večino vsebine strinja. Bistvo sporočila misije je bilo, da je Slovenja na pravi poti, a mora nadaljevati začrtane reforme.

Odbor je pozdravil trdno okrevanje slovenskega gospodarstva, do katerega so po njihovi oceni pripeljali odločno prestrukturiranje bančnega sektorja in previdne makroekonomske politike po krizi. Ob tem so potrdili nove napovedi sklada za Slovenijo, ki jih je marca naznanila že misija, a jih sklad še ni uvrstil v svoje zadnje globalne napovedi.

IMF napoveduje 3-odstotno gospodarsko rast
IMF tako Sloveniji zdaj tudi uradno za letos napoveduje triodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa v nasprotju z napovedmi Umarja pričakuje njeno umiritev na 2,3 odstotka. Inflacija naj bi se letos pospešila na 1,7 odstotka, prihodnje leto pa na dva odstotka, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi letos upadla na sedem odstotkov, prihodnje leto pa na 6,4 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi v obeh letih dosegel 1,3 odstotka, kar je slabše od vladnih napovedi, javni dolg naj bi do konca 2018 upadel na 77 odstotkov. Visok naj bi medtem ostal presežek v zunanjetrgovinski bilanci.

Javnofinančna tveganja ostajajo
Odbor izvršnih direktorjev je kljub spodbudnim gibanjem poudaril potrebo po naslovitvi javnofinančnih in finančnih tveganj, s katerimi se država še vedno spopada, in izvedbi strukturnih reform za podporo srednjeročnim obetom za rast.

IMF je podprl načrte vlade za odpravo strukturnega javnofinančnega primanjkljaja do leta 2020, kar naj bi vodilo v vzdržno znižanje javnega dolga in vzpostavilo zadostni javnofinančni prostor za odgovor na morebitne nove šoke in za spopad z izzivom staranja prebivalstva.

V IMF-u slovenske oblasti pozivajo, naj se zniževanja primanjkljaja lotevajo s strukturnimi ukrepi na področju pokojninskega sistema, zdravstva in izobraževanja. Pozvali so jih tudi k prenovi obdavčitve nepremičnin, ki je sicer obstala v koalicijskem usklajevanju.

Ukrepi v bančnem sektorju
Odbor izvršnih direktorjev je pozdravil napredek pri zniževanju izpostavljenosti bank do slabih terjatev do velikih podjetij in pri tem poudaril vlogo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pozvali so k ohranitvi neodvisnosti DUTB-ja pri njenih prizadevanjih za dokončanje finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetij. Pozdravili so tudi prizadevanja Banke Slovenije in bank za zmanjšanje slabih terjatev malih in srednjih podjetij.

Pozdravili so namero za prodajo NLB-ja in Abanke in pri tem zapisali, da bi privabitev "kakovostnih strateških vlagateljev" omogočila vpeljavo ustreznih poslovnih modelov za učinkovit spopad z izzivi trenutnega okolja nizkih obrestnih mer. Prav danes sta namreč upravi Slovenskega državnega holdinga in NLB-ja sprožili postopke za javno ponudbo najmanj 50 odstotkov delnic NLB-ja. Ker bo država v NLB-ju ohranila kontrolni delež, je IMF posvaril, da bi to lahko zmanjšalo interes vlagateljev.

Za večjo prožnost trga dela
Izvršni direktorji so oblasti pozvali tudi h globljim strukturnim reformam tako za izboljšanje poslovnega okolja kot za večjo prožnost trga dela, ki naj bi spodbudila zaposlovanje mladih. Navedli so še ukrepe za prekvalifikacijo zaposlenih, aktivacijo brezposelnih in pa ponovno uvedbo vajeništva.

Ne nazadnje pa bi po prepričanju IMF-a povečanje nabora državnih naložb za prodajo in s tem pogumnejša izvedba privatizacije izboljšala korporativno upravljanje, zagotovila vzdržno poslovanje podjetij, dvignila produktivnost in dodatno prispevala k znižanju javnega dolga.