Mednarodni denarni sklad je v svoji najnovejši publikaciji Fiscal Monitor zapisal, da so se cene hrane od leta 2019 povečale za polovico, od ruskega napada na Ukrajino pa so močno narasli tudi računi za energijo.

Naraščajoče cene povečujejo tveganje za socialne nemire, kompromisi na področju fiskalne politike pa postajajo vse težji, zlasti za visoko zadolžene države, ki so zaradi odzivov na pandemijo covida-19 izčrpale svoj fiskalni prostor, je navedeno v poročilu.

Svetovno gospodarstvo so namreč v zadnjem letu prizadeli številni pretresi. Države so porabile veliko sredstev za zaščito svojih gospodarstev med pandemijo covida-19, nato pa so se soočile še s težavami v dobavnih verigah. Po ruskem napadu na Ukrajino, ki je povzročil porast cene hrane in energije, se je okrepila tudi inflacija.

Sorodna novica IMF ohranja napoved letošnje gospodarske rasti pri 3,2 odstotka, prihodnje leto bo slabše

Zaradi omejenih proračunskih sredstev je za vlade zdaj ključnega pomena določanje prednostnih politik in programov. Pri tem pa IMF meni, da sta ključna cilja zagotavljanje cenovno dostopne hrane in zaščita gospodinjstev z nizkimi dohodki pred inflacijo.

"Ob dolgotrajnih šokih v preskrbi in visoki inflaciji bodo poskusi omejevanja naraščajočih stroškov z nadzorom cen, subvencijami ali znižanjem davkov dragi za proračun in na koncu neučinkoviti," opozarja IMF.

Namesto tega bi morali uradniki po mnenju IMF-a dovoliti, da se cene prilagodijo, in zagotoviti ciljno usmerjene denarne transferje najbolj ranljivim. Prav tako bodo morale države pri določanju prednostnih politik povečati prihodke in omejiti rast odhodkov. Pri tem pa IMF opozarja, da bodo države z nizkimi dohodki zaradi omejenih sredstev potrebovale več svetovne humanitarne pomoči.