Od junija naprej je bila letna inflacija v Sloveniji okoli 10 odstotkov ali več, vrhunec je dosegla julija in avgusta z 11 odstotki, še najnižja v tem letu pa je bila marca s 5,4 odstotka. K letni inflaciji so decembra največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale za 18,6 odstotka.

Podražitve električne energije, plina in drugih goriv, cene v tej skupini so se zvišale za 18 odstotkov, so k inflaciji prispevale 1,4 odstotne točke, dvig cen stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 12,9 odstotka) pa je inflacijo zvišal za eno odstotno točko.

Cene blaga so bile medletno v povprečju višje za 11,5 odstotka, cene storitev pa za 7,7 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,5 odstotka, trajno blago za 8,2 odstotka in poltrajno blago za 3,8 odstotka.

V primerjavi z novembrom so bile medtem cene življenjskih potrebščin decembra v povprečju višje za 0,2 odstotka.

Podražitve hrane, pocenitev pogonskih goriv

Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,3 odstotne točke, zvišale podražitve hrane (višje so bile za 1,7 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene v skupinah gospodinjsko pohištvo (za 2,7 odstotka), komunikacije (za 2,7 odstotka), restavracije in hoteli (za en odstotek), rekreacijske in kulturne storitve (za 3,5 odstotka) ter zdravstvene storitve (za 0,9 odstotka).

Rast cen so po drugi strani najbolj, za 0,5 odstotne točke, znižale pocenitve naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 12,5 odstotka, pogonska goriva in maziva za osebne avtomobile pa za 6,2 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila decembra 10,8-odstotna, potem ko je bila pred enim letom 5,1-odstotna. Povprečna letna rast cen je bila 9,3-odstotna, mesečna inflacija pa 0,1-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni po tem kazalniku v povprečju višje za 12 odstotkov, cene storitev pa za 8,2 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5 odstotka, trajno blago za 6,6 odstotka in poltrajno blago za 4,4 odstotka.

Inflacijo za 1,3 odstotka znižale nižje trošarine, DDV in druge dajatve

Nižje trošarine in druge dajatve za goriva in energijo ter znižanje stopnje DDV-ja za energente so letošnjo letno inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, znižale za 1,3 odstotne točke. Brez učinka teh razbremenitev bi bila inflacija 12,1-odstotna, tako pa je 10,8-odstotna.

Največja razlika med harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin in harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami, ki izloči učinek sprememb obveznih dajatev, je bila po pojasnilih statističnega urada septembra, ko je začela veljati znižana stopnja davka na dodano vrednost (DDV) za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in lesno biomaso.

Na skupni ravni sta se indeksa razlikovala za eno odstotno točko, v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo pa celo za 5,8 odstotne točke. Ob nespremenjenem davku bi se blago in storitve iz te skupine pocenili za 0,6 odstotka, tako pa so se za 6,4 odstotka.

V preostalih mesecih je bila razlika minimalna, avgusta so spremembe pri dajatvah mesečno deflacijo celo ublažile.

Inflacija naj bi se v prihodnjem letu umirila

Inflacija v Sloveniji, tako kot tudi drugod po EU-ju, se bo po napovedih v prihodnjem letu nekoliko umirila, a ostala na še vedno visokih ravneh. Po napovedi Banke Slovenije, ki je bila objavljena zadnja, naj bi povprečna letna inflacija v 2023 dosegla 6,8 odstotka. Evropska komisija medtem na primer pričakuje 6,5-odstotno inflacijo.

Država z najmanjšim primanjkljajem od izbruha epidemije

Sektor država je v tretjem četrtletju ustvaril 60 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 0,4 odstotka BDP-ja. Gre za najmanjši primanjkljaj od izbruha epidemije covida-19, so poudarili statistiki. V devetih mesecih leta je znašal 1,03 milijarde evrov. Konsolidirani bruto dolg države je bil konec septembra pri 72,3 odstotka BDP-ja.

Rast skupnih prihodkov države je bila v tretjem četrtletju za 3,2 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov, so zapisali na statističnem uradu. Skupno je primanjkljaj države v prvih devetih mesecih letos znašal 1,031 milijarde evrov, potem ko se je v enakem lanskem obdobju ustavil pri 1,925 milijarde evrov.

Statistiki so sedmo četrtletje zapored v sektorju država zaznali rast skupnih prihodkov. V trimesečju so znašali 6,321 milijarde evrov in so bili za 476 milijona evrov oz. 8,2 odstotka višji od tretjega lanskega četrtletja. V primerjavi s prvimi tremi četrtletji lanskega leta pa so skupni prihodki sektorja država v prvih devetih mesecih letos zrasli za 1,345 milijarde evrov oz. za 7,9 odstotka.

Skupne prihodke so po pojasnilih statističnega urada najbolj povečali višji davčni prihodki, ki so se dvignili za 241 milijonov evrov ali za 8,3 odstotka. Med temi so najbolj zrasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz – zvišali so se za 162 milijonov evrov ali za 8,9 odstotka.

Prihodki iz socialnih prispevkov so bili višji za 165 milijonov evrov ali za 7,8 odstotka. Prihodki od proizvodnje za trg in za lastno končno porabo so se povečali za 73 milijonov evrov ali za 15,8 odstotka.

Skupni izdatki države so znašali 6,381 milijarde evrov. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju leto prej so se zvišali za 301 milijon evrov oz. za pet odstotkov. V prvih devetih mesecih letos so bili skupni izdatki sektorja država za 452 milijonov evrov ali za 2,4 odstotka višji kot v istem obdobju lani.

Najbolj so v tretjem četrtletju upadli izdatki za druge tekoče transferje, in sicer za 83 milijonov evrov ali za 25,5 odstotka. Izdatki za subvencije so se v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem znižali za 12 milijonov evrov ali za 10,8 odstotka in so upadli že šesto četrtletje zapored.

Pri odhodkih so se po podatkih statističnega urada najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi. Povečali so se za 250 milijonov evrov ali za 10,6 odstotka. Vmesna potrošnja države je bila višja za 109 milijonov evrov ali za 12,8 odstotka. Dvignili so se tudi izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 26 milijonov evrov ali za štiri odstotke.

Izdatki za obresti se, kot so poudarili na statističnem uradu, znižujejo že od zadnjega četrtletja 2015 in so bili za sedem milijonov evrov ali za štiri odstotke nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Konsolidirani bruto dolg države je medtem konec tretjega četrtletja 2022 znašal 41,753 milijarde evrov ali 72,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil višji za 700 milijonov evrov. Zvišal se je predvsem dolg od dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dolg države na centralni ravni je znašal 41,015 milijarde evrov ali 71 odstotkov BDP-ja, na lokalni ravni pa 935 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP-ja.