Eurostat pričakuje, da se je januarja letos glede na januar lani energija podražila za 28,6 odstotka, potem ko je bila decembra letna stopnja rasti cen energije 29,5 odstotka. Hrana, alkohol in tobak so se pretekli mesec na letni ravni podražili za 3,6 odstotka (decembra za 3,2 odstotka), neenergetske industrijske dobrine za 2,3 odstotka (decembra za 2,9 odstotka) in storitve za 2,4 odstotka (toliko kot decembra).

Najvišjo letno inflacijo sta imeli januarja po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, vnovič Estonija in Litva, kjer so se cene zvišale za 11,7 in 12,2 odstotka. Sledile so Belgija in Slovaška (obe 8,5 odstotka), Latvija (7,7 odstotka) in Nizozemska (7,6 odstotka).

Mesečna stopnja inflacije v območju z evrom je medtem januarja znašala 0,3 odstotka.

Mesečna stopnja je bila najvišja na Slovaškem, znašala je 3,6 odstotka. Višja od odstotka je bila še v Litvi (1,8 odstotka).

Podatkov za Slovenijo še ni na voljo.

Za zdaj še brez zvišanja obrestnih mer

Evropska centralna banka (ECB), ki ima za srednjeročni cilj dvoodstotno inflacijo, se za zdaj še ni odločila za zvišanje obrestnih mer, da bi znižala rast cen, kot je to storila britanska centralna banka in napovedala ameriška centralna banka.

Po zasedanju Sveta ECB-ja sredi decembra je predsednica ECB-ja Christine Lagarde dejala, da je zelo malo verjetno, da bo ECB v letu 2022 zvišal obrestne mere. ECB se je odločil, da bo najprej postopoma ukinil svoje spodbujevalne programe odkupa obveznic in se šele nato lotil obrestnih mer.

Svet ECB-ja se bo sicer sešel v četrtek, analitiki pa ocenjujejo, da bo osrednja denarna ustanova v evrskem območju za zdaj ostala pri aktualnih obrestnih merah, ki so zaradi pandemije covida-19 rekordno nizke. Kakršno koli zaostrovanje denarne politike bi lahko ogrozilo okrevanje gospodarstva in zamajalo zadolžena podjetja in vlade.

Veliki inflacijski pritiski

Odzivi na današnje inflacijske številke se sicer razlikujejo. Analitičarka pri ING-u Charlotte de Montpellier je povedala, da je 5,1-odstotna rast cen življenjskih potrebščin presenetila. Sami so pričakovali 4,4-odstotno inflacijo. "To kaže, da so inflacijski pritiski v območju evra zelo veliki, zagotovo pa večji, kot jih je na zadnje napovedoval ECB," je dejala analitičarka.

Pri Capital Economicsu pa niso presenečeni in tudi ne pretirano zaskrbljeni, saj pričakujejo, da se bo rast cen življenjskih potrebščin v območju evra do konca leta upočasnila na 2,5 odstotka. "Glede na to ocenjujemo, da bodo centralni bankirji letos v celoti končali odkupovanje obveznic in se pripravili na začetek zviševanja obrestnih mer na začetku leta 2023," so dodali.