Pri S&P Global so za Reuters o morebitnem vplivu carin pojasnili, da bodo te verjetno škodovale obetom rasti gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi, predvsem prek nemškega avtomobilskega sektorja. "To velja zlasti za Češko, Madžarsko, Slovaško, Slovenijo in Romunijo," so navedli. Kot so pojasnili, je izvoz strojev in transportne opreme v Nemčijo predstavljal več kot desetino celotnega izvoza teh držav, je poročanje Reutersa povzela Hina.

Države srednje Evrope spadajo med članice EU-ja, ki so najbolj odvisne od zunanje trgovine. Deleži izvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu (BDP) znašajo od 69 odstotkov na Češkem do 92 odstotkov na Slovaškem. Le Romunija je bila z 39-odstotnim deležem pod povprečjem EU-ja, podatke Eurostata za leto 2023 povzema Reuters.

Delež izvoza blaga in storitev v BDP-ju je za Slovenijo leta 2023 znašal 83,3 odstotka, je decembra lani objavil statistični urad.

Poljska, največje gospodarstvo v srednji Evropi, je manj izpostavljena težavam v zahodni Evropi, saj se ne zanaša toliko na izvoz avtomobilov, ima velik domači trg in prejema milijarde evrov iz skladov EU-ja. Analitik pri družbi Capital Economics Nicholas Farr je ocenil, da bi 25-odstotne carine na uvoz blaga iz EU-ja v ZDA gospodarsko rast v srednji Evropi v povprečju zmanjšale za okoli 0,5 odstotka.

Pri S&P Global medtem menijo, da bo padec povpraševanja po nemških avtomobilih na Kitajskem verjetno imel večji vpliv na gospodarsko rast držav srednje Evrope kot pa ameriške carine. Volkswagen, Mercedes in BMW na Kitajskem namreč prodajo približno tretjino vseh svojih vozil, medtem ko jih v ZDA od 10 do 15 odstotkov.

"Šibkejša rast v državah srednje in vzhodne Evrope bi lahko poslabšala njihove obstoječe fiskalne izzive, ki jih že dolgo izpostavljamo med ključnimi tveganji v regiji," so še opozorili v S&P Global.