Strokovnjaki menijo, da so carine na jeklo in aluminij obvladljive, pravijo strokovnjaki, bolj jih skrbi grožnja z recipročnimi carinami, ki jih Trump povezuje tudi z razlikami v menjalnih tečajih, je poročala novinarka Radia Slovenija Erika Štular.

"Trumpova ideja je, da bi prisilil največje izvoznice v ZDA, da bi apreciirale svoje valute. Na ta način bi zmanjšale svojo konkurenčnost izvoza v ZDA. To so ZDA že naredile leta 85 s Plaza Accordom. To bo Trump spet poskušal doseči," je za Radio Slovenija pojasnil Jože Damijan z ekonomske fakultete.

Evropska unija bi se morala po njegovem mnenju pritožiti na Svetovno trgovinsko organizacijo in z njeno odobritvijo uvesti proticarine. Pri tem cilj niso ekonomske koristi, ampak potrditev veljavnosti mednarodne trgovinske ureditve, ki jo Trump spodkopava.

Druga raven je, kot pravi Damijan, pokazati Trumpu, da bo trgovinska vojna škodila tudi njemu oziroma ameriškim izvoznikom tehnoloških in finančnih storitev. Lahko bi obdavčila tehnološke storitve, na primer transakcije prek Amazona, Googla, kar so doslej zavirale države s sedeži teh podjetij, kot sta Irska in Luksemburg.

"Spremembe pri regulaciji tudi lahko poslabšajo dobičkonosnost teh podjetij. Spremembe pravic do obdelave digitalnih podatkov, preverjanje postopkov koncentracije na ravni EU-ja bolj poglobljeno," je za Radio Slovenija manj zapletene poti predstavil glavni analitik GZS-ja Bojan Ivanc.

Evropa na ZDA lahko pritisne tudi na drugih področjih, je prepričan gospodarstvenik Marjan Mačkošek: "Tu je vprašanje hrane, ker ZDA je velik izvoznik, tudi v Evropo. Pri orožju mora Evropa povečati sredstva in jih porabiti doma in ne za nakupe v ZDA. Ne nazadnje ima pa še eno orožje, to je pa zemeljski plin."

Za vse pa bi bilo najbolje, da bi čezatlantsko trgovinsko in valutno vojno sploh preprečili.