Bikovska gibanja se kljub številnim negotovostim nadaljujejo. Za zdaj vendarle prevladuje ocena, da Trump, čeprav je nazadnje podpisal še ukaz o uvedbi vzajemnih carin proti vsem državam sveta, ni tako agresiven, kot so se nekateri bali, kar vliva upanje, da bi se lahko največja gospodarstva izognila popolni carinski vojni. Četrtletni dobički ameriških podjetij ostajajo močni, do zdaj so tri četrtine podjetij (iz indeksa S & P 500) že objavile rezultate poslovanja v zadnjih treh lanskih mesecih, pri čemer je bila povprečna rast dobičkov več kot 15-odstotna glede na isto obdobje 2023.

Predvsem avtomobilski sektor izpostavljen tveganju višjih carin
Dva makroekonomska podatka sta v ZDA izstopala v zadnjem tednu, najprej v sredo objava ameriške inflacije. Ta je bila januarja višja od pričakovanj. Na mesečni ravni je dobila 0,5-odstotni pospešek, na letni ravni pa je bila inflacija 3,0-odstotna. Obe številki sta višji od napovedi in vlivata strah, da Fed letos sploh ne bo zniževal obrestnih mer, sploh ker je zaradi Trumpovih carin pričakovati dodatne pritiske na cene. Pri investicijski banki Benchmark Co. ocenjujejo, da se bo v ZDA zvišala predvsem cena avtomobilov, če bodo obveljale za 25 odstotkov višje carine pri uvozu mehiških in kanadskih izdelkov. Njihova ocena pravi, da bo povprečna cena avtomobila 54.500 dolarjev, kar je skoraj 12 odstotkov več kot lani.

Precejšen januarski padec prodaje na drobno
Očitno postaja, da Fedov cilj, torej dvoodstotna inflacija, trenutno ni uresničljiv, zato je nova realnost približno triodstotna inflacija. Guverner Powell je pred dnevi na zaslišanju v kongresu spet poudaril, da se mu ne bo mudilo pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Drugačen vtis je pustila objava ameriške januarske prodaje na drobno. Ta je (po štirih mesecih nadpovprečne rasti) v primerjavi z decembrom zdrsnila za 0,9 odstotka, kar je največji mesečni padec v skoraj dveh letih. Vzroke je treba iskati tudi v nizkih temperaturah in požarih v Kaliforniji, pa v težavah ameriške avtomobilske industrije z dobavnimi verigami. Slabša maloprodaja je znak, da bo gospodarska rast v prvem letošnjem četrtletju verjetno precej nižja. Na letni ravni se je prodaja na drobno zvišala za 4,2 odstotka. Če upoštevamo inflacijo, maloprodaja že štiri leta stagnira in ostaja pod rekordom januarja 2021.

Rheinmetallove delnice še naprej pridobivajo
Vseevropski delniški indeks STOXX 600 se je na tedenski ravni povzpel osmič zapored. Poganjajo ga spodbudni četrtletni poslovni rezultati, ne več tako slabi konjunkturni podatki in zdaj tudi upanje, da se bo končala vojna v Ukrajini. Predvsem pariški CAC40 (+10 %) in frankfurtski DAX (+13 %) letos vidno pridobivata. Oba sta že precej "prenakupljena", indeks relativne moči RSI je pri DAX-u dosegel 80 točk. Vsaka vrednost nad 70 pomeni območje precenjenosti. V petek se je sicer najbolj, za skoraj deset odstotkov, povzpela vrednost delnic orožarskega podjetja Rheinmetall. Vse večje varnostne grožnje prinašajo podjetju visoke dobičke, saj evropske države vse večji delež svojega proračuna namenjajo oboroževanju. Cena delnice je prvič presegla 800 evrov, analitiki pri britanski banki HSBC so njihovo vrednost postavili celo na 1000 evrov.

Alibaba se vidno pobira
Visoka rast znova krasi kitajske delnice, potem ko so se po septembrski "eksploziji" tuji vlagatelji potuhnili. Zdaj se vračajo – v zadnjih petih tednih nenehne rasti (najdaljši niz v zadnjih dveh letih) je osrednji hongkonški indeks pridobil skoraj 19 odstotkov, od tega sedem odstotkov v zadnjem tednu. Alibabine delnice so se samo letos v Hongkongu podražile že za več kot 50 odstotkov. Spomnimo: Alibaba je kmalu po predstavitvi DeepSeeka objavila novo različico svojega modela umetne inteligence, ki daje še boljše rezultate.

Najnižja letošnja vrednost dolarskega indeksa
Dolar je zadnji teden popustil in zdrsnil najnižje v zadnjih dveh mesecih. Vzroka ta to sta predvsem dva. Prvi je bil zamik Trumpovih carin (morda se bo s pogajanji vendarle mogoče izogniti carinski vojni), drugi je objava šibke ameriške januarske maloprodaje, kar zvišuje verjetnost, da bi Fed letos vendarle lahko dvakrat znižal obrestno mero. Bitcoin ostaja pod 100 tisoč dolarji, med drugim ni svežih informacij o tem, ali je Trump mislil resno z oblikovanjem strateških rezerv v tej kriptovaluti. Indeks relativne moči pri vrednosti 51 kaže na nevtralen moment, skok nad 60 pa bi pomenil večji nakupni pritisk. Institucionalni vlagatelji medtem krepijo svoje pozicije v bitcoinu, Goldman Sachs je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za 121 odstotkov povečal svojo izpostavljenost ETF-skladom na bitcoin, zdaj jih ima v lasti za dobri dve milijardi dolarjev.