Ministrstvo za delo želi zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti nadgraditi v smeri preprečitve zlorab predvsem na področju vodenja evidenc o izrabi delovnega časa, spremembe zdaj veljavnega zakona pa med drugim predvidevajo obveznost elektronskega vodenja evidenc delovnega časa. Med delodajalci je že slišati kritike, sindikati pa predlog podpirajo, saj v njem vidijo enega od ukrepov za zmanjšanje kršitev na tem področju.

Inšpektorat za delo pripravo sprememb zakona pozdravlja. Na podlagi evidenc, ki so vodene tako, da zgolj zadostijo zahtevam veljavnega zakona, ne vsebujejo pa na primer podatka o začetku in koncu dnevnega delovnega časa, obdobju opravljanja dela v manj ugodnem delovnem času, o izmenskem delu ali deljenem delovnem času, urah, opravljenih v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, namreč inšpektorji ne morejo oz. jim je zelo oteženo nadziranje, ali delodajalci upoštevajo določbe o delovnem času ter odmoru in počitkih, opozarjajo.

Iz evidenc po zdaj veljavni zakonodaji tako ni razvidno, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo, ali gre za delo v manj ugodnem delovnem času (nočno delo, deljen delovni čas, izmensko delo), ali je delo opravljeno morda v neenakomernem delovnem času. "Posledično je tudi težko ugotoviti, ali je delodajalec delavcu zagotovil vse pravice," je v zapisu, objavljenem na spletni strani vlade, navedel inšpektorat.

Največ kršitev v dejavnostih gostinstva in turizma, trgovine in gradbeništva

Kljub trenutno pomanjkljivemu zakonu inšpektorji ugotavljajo kršitve glede delovnega časa in odmora ter počitkov, največ v dejavnostih gostinstva in turizma, trgovine ter gradbeništva.

"Ocenjujemo pa, da bi, če bi bile evidence podrobneje opredeljene, tovrstnih kršitev žal verjetno ugotovili še več," poudarjajo na inšpektoratu, kjer so sicer kritični tudi do zelo nizkih glob, ki nimajo odvračilnega učinka.

Na inšpektoratu se zavedajo, da so kršitve delovnega časa pogosto tudi posledica pomanjkanja delavcev, njihove odsotnosti z dela ipd., prav tako se zavedajo tudi vse večje fleksibilnosti dela oz. zaposlovanja. Poudarjajo pa, da je v delovnem razmerju vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene in predpisane pravice in obveznosti.

Opredelitev časovnega obdobja po njihovih navedbah ni prepuščena pogodbenemu urejanju oz. enostranski odločitvi delodajalca, ampak delovno pravo omejuje delovni čas in določa minimalne standarde, tudi glede njegove razporeditve. "Namen teh pravil je med drugim preprečiti pretirano izčrpavanje delavcev in jim zagotoviti varnost ter zdravje na dolgi rok, nekatera pa omogočajo tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja," pojasnjujejo.

V zadnjem obdobju je, kot še pravijo na inšpektoratu, posebej pomembno opozarjati tudi na pravico do odklopa. "Če meja med službenim in zasebnim časom ni jasna, ustvarja na delavca posebno vrsto pritiska, občutek pričakovanja nenehne dosegljivosti, kar predstavlja tveganje za njegovo varnost in zdravje. Med najpogostejše posledice nenehne dosegljivosti sodijo utrujenost, izgorelost, stres, zaskrbljenost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavoboli, težave z vidom in kostno-mišična obolenja, tvegana vedenja, vključno z zanemarjanjem pomembnih osebnih in poklicnih dolžnosti," so še zapisali.