Napoved sprememb zakona, ki predvideva elektronsko evidentiranje delovnega časa, je vznemirila delodajalce. Obrtna zbornica je namreč prepričana, da zakon uvaja dodatno birokratizacijo in nove stroške delodajalcem, kratenja pravic zaposlenim pa ne bo preprečil.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odgovoru za MMC zapisali, da se o predvidenih spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v zadnjem času srečujejo s precej napačnimi interpretacijami posledic sprememb in novih predvidenih obveznosti ter obremenitev delodajalcev.

Temeljne obveznosti delodajalcev, bodo z digitalizacijo po mnenju ministrstva poenostavljene in s tem korak naprej v prihodnost, ne gre pa za novost, temveč obstajajo že v veljavni zakonodaji. "Obveznost vodenja evidenc izrabe delovnega časa (pogosto in napačno imenovana tudi t.i. štempljanje) obstaja že sedaj. S spremembami in dopolnitvami se predvideva v večjem delu le podrobnejša opredelitev, za koga in kako jih voditi," pojasnjujejo.

Delodajalec mora po navedbah MDDSZ že sedaj voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero se dnevno vpisuje za posameznega delavca podatke o številu opravljenih ur dela, nadurnega dela, število neopravljenih ur, za katere se plačuje nadomestilo itn. Vodenje evidenc pa naj bi z digitalizacijo postalo jasnejše. Kot obljubljajo na ministrstvu, to delodajalcem ne bo povzročilo dodatnih stroškov, saj naj bi bila informacijska podpora za elektronsko beleženje izrabe delovnega časa za vse delodajalce zagotovljena s strani države.

Hkrati ocenjujejo, da bo elektronski beleženje zmanjšalo administrativno obremenitev delodajalcev. "Delodajalci bodo imeli na ta način tudi boljši pregled nad opravljenim delom, saj bo v vsakem trenutku jasno razvidno, kakšno je stanje izrabe delovnega časa posameznega delavca. Evidenca o izrabi delovnega časa namreč ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, temveč je zelo pomembna tudi z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov in posledično ustrezne stopnje varnosti in zdravja pri delu. Z elektronskim načinom vodenja tako evidenca postane tudi sredstvo preprečevanja nehotenega kršenja zakonodaje na področju delovnega časa, obveznih počitkov in odmorov," dodajajo na ministrstvu.

Informacijska podpora za elektronsko beleženje izrabe delovnega časa bo zasnovana tako, da bo omogočala enostavno beleženje delovnega časa tudi pri delavcih, ki dela ne opravljajo na sedežu podjetja ali v prostorih delodajalca. Na takšen način bodo zajeti tudi vsi sodobni načini opravljanja dela, npr. delo na domu ali drugi lokaciji po izbiri delavca.

"Na koncu pa je treba še poudariti, da obveznost vodenja evidenc izrabe delovnega časa ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu, saj ne vzpostavlja novih pravic in obveznosti v delovnem razmerju. Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca," so še zapisali na MDDSZ.

Z ministrom za delo Luko Mescem in predsednikom obrtne zbornice Blažem Cvarom, se je glede evidentiranja delovnega časa v sredinih Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Ali uvajate obvezno štempljanje, če uporabim ta grdi izraz, in zakaj?
Mesec: Ne, vodenje evidenc ne pomeni štempljanja. Delodajalci že po zdajšnjem zakonu morajo voditi evidence in to ne pomeni nujno štempljanja. To pomeni, da dokumentirajo delovni čas zaposlenih. Drugič, to ni zakon, ki bi si ga sam izmislil, v različnih procesih je že od leta 2017. Dve leti je bil v pogajanjih na Ekonomsko-socialnem svetu med letoma 2019 in 2021. Prvič sem se s tem zakonom v resnici srečal na Ekonomsko-socialnem svetu pred tremi tedni, kjer je bil tudi g. Cvar. Sindikati so rekli, da mora ta zakon naprej, ker je usklajen, delodajalci pa so rekli, da ne sme, ker ni usklajen. Sam sem kot mediator posegel v to s predlogom, da damo zakon v javno razpravo do konca avgusta in da je do takrat čas, da ga medsebojno uskladimo. Vpleteni so se strinjali, zato je zakon zdaj v javni razpravi. Potrudil se bom, da bom izpolnil obljubo, ki sem jo dal, da bo zakon usklajen.

G. Cvar, slišali smo, kaj se je dogajalo. Zakaj ste se oglasili, če je zakon še v javni obravnavi, zakaj ste tako kritični do tega predloga?
Cvar: Poglejte, že iz izkušenj iz preteklosti ugotavljamo, da se vse premalo že pred javno obravnavo usklajujejo zakoni, ki prihajajo. Delodajalci moramo podati svoje pripombe. Naj na začetku povem, da se v obrtno-podjetniški zbornici tega zavedamo in najostreje obsojamo delodajalce, ki zavestno kršijo zakonodajo v škodo zaposlenih. Vendar prav zato se oglašamo, ker menimo, da se takšna zakonodaja ne sme sprejemati na način, da se zaradi izjem, zaradi kršilcev sprejema zakonodaja v škodo celotnemu gospodarstvu, vsem delodajalcem, tudi tistim poštenim. Ko smo prebrali predlog zakona, ko smo ugotovili, da v državah, s katerimi se primerjamo, niti ene ni takšne, ki bi predpisala zgolj in samo elektronski način vodenja evidenc. Pravzaprav so to države, ki so veliko bolj digitalizirane kot Slovenija. To vse skupaj je verjetno z nekim razlogom, na to opozarjamo. Naši člani, delodajalci, obrtniki in podjetniki, so opozorili, da zgolj na elektronski način tudi z vsemi tehničnimi rešitvami teh evidenc ne bo mogoče voditi. Delo se izvaja na terenu, delo se izvaja, kjer delavec ni pod nadzorom delodajalca. Lahko pa vodimo elektronsko na takšen način tam, kjer je to, kot ste rekli, štempljanje pod nekim nadzorom bodisi varnostnika pri vratih ali samega delodajalca. Kup odprtih vprašanj je, na katera je treba odgovoriti.

Gre za ljudi, ki delajo doma popoldne, gre za ljudi, ki delajo na terenu. To lahko naredi škodo, kot opozarja G. Cvar, treba je najti rešitev …
Mesec: To je še eno napačno branje tega zakona. Ta zakon na noben način ne predpisuje, da morajo vsi priti s kartico v službo in tam osem ur odsedeti. To ni predmet tega zakona. Ta zakon napotuje k evidentaciji, ki je lahko tudi na daljavo, lahko je v dogovoru z delodajalcem …

Z aplikacijami?
Mesec: Tako, aplikacija bo ustvarjena za to. Naj izpostavim, kje je težava. Pri nas je ogromno kršitev delovnega časa, ko se dela več kot osem ur, ko ljudje nimajo zagotovljene pravice do počitka, da se jim konec meseca nadure kar izbrišejo itd. Delovni inšpektorat opozarja, da se to pogosto dogaja v podjetjih, kot je Marinblu, kjer so evidence pisane na roko. Oni pridejo pogledat in delodajalci pokažejo, da je vse v redu, delavci pa nimajo dokaza, da so delali več. Tukaj želimo vzpostaviti sledljivost. Na drugi strani pa se zavedam, da niso vsa dela enaka, za nekoga, ki dela intelektualno, se mi zdi popolnoma nesmiselno, da se ga sili, da osem ur na dan presedi, ker narava dela ni takšna. Treba bo vzpostaviti smiselno razlikovanje med poklici in ne, nikomur, ki dela v svobodnem poklicu, nočemo kršiti njegove svobode. Vsi predlogi, ki gredo v smer vzpostavitve smiselnega razlikovanja med poklici, so dobrodošli. Do konca avgusta se bomo potrudili, da bomo našli skupen jezik.

G. Cvar, vas prepričajo? Zakon se bo dopolnjeval, popravki bodo …
Cvar: Vsekakor bomo zelo veseli, če se bo prisluhnilo našim pripombam, vsekakor pa moram nasprotovati temu, da je teh kršitev ogromno. Gre za ugotovljene kršitve inšpekcijskih nadzorov, takrat ko se prijavljajo domnevne kršitve, seveda odstotkovno potem ugotavljamo, da je teh kršitev veliko. Ampak če vzamemo celoto, registrirane gospodarske subjekte v Sloveniji, pa je teh kršitev sorazmerno zelo malo. Pravzaprav ugotavljamo nasprotno, da prav tam, kjer se že zbirajo evidence delovnega časa elektronsko, prihaja do kršitev z nasprotne strani, pri delavcih. Vsi vemo, spremljali smo te kršitve v javnem sektorju. Tukaj je prihajalo do zlorab in tega se delodajalci bojimo. Kar pa zadeva aplikacijo, pa je povsem jasno to, kar smo tudi že opozorili: ko je naprava uporabljena za elektronski način evidentiranja delovnega časa in ni pod nadzorom delodajalca, takrat je mogoča zloraba tudi z nasprotne strani. Tukaj nikakor ne gre za nezaupanje do naših zaposlenih, nasprotno, mi trdimo, da ima večina delodajalcev vzpostavljene prave odnose s svojimi delavci, pošteni delodajalci bodo še naprej skrbeli za to. Ni dobro, da jih omejujemo, obremenjujemo z dodatnimi administrativnimi obremenitvami.

Slišali smo argumente, ki so na mestu. Človek bi pričakoval, da bo inšpekcija opravila svoje delo, našla tiste, ki kršijo zakon.
Mesec: Tako. Težava pa je, da jih zdaj ne more, ker so evidence pisane na roko in ni nobene sledljivosti. So res opravili toliko ur, kot tam piše? So jih več, pa jim jih nekdo ni priznal ali pa jih je pobrisal? Kar želimo, je vzpostaviti preglednost tega sistema. Drugo, kar je še pomembno, če se dotaknem G. Cvara, treba je vzpostaviti zaupanje. To, da je zakon po dveh letih pogajanj v Ekonomsko-socialnem svetu ugledal luč sveta v takem stanju, kot ga je, in da dviguje toliko prahu, veliko pove o tem, kakšno je zaupanje znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. Zadnjič sem bil tam prvič sedem ur in lahko povem, da je ozračje, na katero smo naleteli, velik del razlogov, zakaj je tako. Kar je treba zdaj narediti, je, da je treba delati v dobri veri, se intelektualno pošteno pogovarjati in ustvarjati vnovično zaupanje.