Ob tem so sporočili, da se finančno prestrukturiranje vedno pogosteje omenja v kontekstu tajkunskih kreditov, kar bi pomenilo, da gre za podjetje, ki ga njegovo vodstvo izčprava tako, da kredite za lastninjenje zavaruje z delnicami podjetja.

Te navedbe so zanikali in pojasnili, da Istrabenz ni tajkunsko podjetje. Glede na to, da je njegov tretjinski lastnik Petrol, je posredno njegova lastnica država. Druga dva večja lastnika, NFD Holding in Maksima Holding, imata vsaka po deset tisoč delničarjev, Istrabenz sam pa ima še 14.362. Kot pojasnjujejo, najeti krediti niso zavarovani z delnicami družbe oziroma sploh niso zavarovani.

"Krediti so ločeni"
Glede kreditov so razložili, da so "poslovno in tudi drugače ločeni ter nepovezani", za lastniško vstopanje v družbo pa sredstva Istrabenza niso bila uporabljena. Krediti so bili tako porabljeni za poslovno, finančno in proizvodno konsolidacijo njenih podjetij v skupini.

Temu nadzorni svet dodaja, da je skupina Istrabenz v letu 2002 prešla v sistem, v katerem se je število zaposlenih s 1.130 dvignilo na 4.700, kljub krizi pa se plače še vedno izplačujejo, zagotovljena pa je tudi socialna varnost.

"Politično klimo čutimo kot pritisk"
Temu so dodali še, da politično klimo in poizkuse neposredne diskvalifikacije pri svojem delu čutijo kot pritisk na njihovo suverenost in nepristranskost pri odločanju.

Nadzorniki so na seji še podprli odločitev, da se svetovalni družbi AT Kearney omogoči vpogled v podatke, ki so bili v času dozdajšnjih pogajanj posredovani bankam upnicam. Banke se bodo znova sestale v petek, obravnavale pa naj bi prav program odprodaje premoženja koprske družbe, ki ga AT Kearney pripravlja. Vsebine pogovorov ne želijo javno komentirati.