Stopinjo do dve manj pri za uro ali dve krajšem ogrevanju uradov in stanovanj, pri čemer naj bi peči pognali šele novembra – to je le eden od predlogov v novem odloku, ki na mizo italijanske vlade prihaja predvidoma prihodnji teden.

O krajšanju šolskega tedna ali krčenju dobav plina industriji v Italiji za zdaj ne razmišljajo – zato pa ne izključujejo, da bi ostal tudi pozimi v veljavi poletni čas.

Italija bi rada jeseni še zmanjšala svojo odvisnost od ruskega plina, in sicer na največ 10 odstotkov. To bo mogoče ob uspešnem aktiviranju dodatnih, plavajočih uplinjevalnikov v Raveni ob Jadranu in v Piombinu ob Tirenskem morju. Tudi termoelektrarne na premog naj bi še dve leti delovale s polno močjo, kar bo zmanjšalo potrebe po plinu za proizvodnjo elektrike.

Rezerve plina v italijanskih skladiščih trenutno znašajo 82 odstotkov kapacitet. Avgusta je več kot tretjina tega energenta v državo pritekla iz Alžirije; obseg ruskih dobav je od začetka vojne padel s štiridesetih na osemnajst odstotkov; sledi Azerbajdžan s 16 odstotki.

Italija je povezana na pet plinovodov: TransMed, ki vodi iz Alžirije preko Tunizije, GreenStream iz Libije, TAP iz Azerbajdžana, TAG iz Rusije preko Avstrije, ter TransitGas za dobave iz severnih držav.

Poleg diverzifikacije dobav in krčenja porabe pa skuša Draghijeva vlada tudi omiliti posledice visokih cen. Ob znižanju davščin in stroškov za dobavo gospodinjstvom načrtuje več pomoči industrijskim panogam, ki so odvisne od plina. Davčne olajšave za stroške, ki jih imajo podjetja z nakupom plina, za tretje tromesečje znašajo 25 odstotkov.