Veljko Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete je pojasnil, je bilo trenutno izboljšanje gospodarskih razmer v svetu pričakovano, bistvene pospešitve pa kratkoročno ni pričakovati. Sledil bo nov padec, je dejal, nato pa se bo dolgoročnejše okrevanje začelo na nižjih ravneh. S tem, da bo dolgoročna rast počasna, se strinja tudi ekonomist Janez Prašnikar.

"Na lanski ravni komaj leta 2012"
Gospodarstvo območja evra se bo tako po Boletovih pričakovanjih na raven iz prvega lanskega četrtletja dvignilo šele v drugem četrtletju leta 2012. Glede držav jugovzhodne Evrope je dejal, da te svoje aktivnosti brez zunanje spodbude ne bodo mogle pognati. Prav tako v teh državah po Boletovem mnenju ni pričakovati visokih rasti, saj same ne morejo ustvariti takšnega povpraševanja.

S tem, da okrevanje ne bo hitro, se strinja tudi vodilni ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj Peter Sanfey, ki je dejal, da gospodarsko okrevanje v Sloveniji in celotni regiji jugovzhodne Evrope ne bo tako hitro. "V letu 2010 bo okrevanje še precej skromno, dolgoročno pa smo lahko optimistični, sploh glede na potencial regije, kjer je veliko investicijskih priložnosti," je še pojasnil.

Bole je spregovoril še o jamstveni shemi. Njen največji učinek bo najverjetneje izgubljen, meni , saj je bila implementirana prepozno. Opazen prispevek bo shema imela zgolj, če se zastoj gospodarstva podaljša, je dejal Bole, ki pravi, da bi mora biti implementirana že januarja.

Sprememba v obtočni hitrosti - zamujena priložnost?
Sprejemanje sheme se je po Boletovih besedah žal zavleklo, med tem pa se je bistveno zmanjšala obtočna hitrost, veliko podjetij pa je nujno potrebovalo zagon za normalno delovanje.

"Osnovni razlog za majhen odziv na jamstveno shemo je, da je zaradi dogajanja ob njenem sprejemanju in ob sami strukturi nastala velika administrativna negotovost, ki jo shema generira. Zato je bil odziv finančnih posrednikov, predvsem bank, počasnejši in verjetno še bolj oprezen, kot bi bilo potrebno," je pojasnil Bole.

Programski proračun, ki se še pripravlja
Kot je ob robu tiskovne konference, namenjene predstavitvi jesenske poslovne konference v Portorožu, dejal Bole, ima vlada v boju proti krizi največ manevrskega prostora v programskem proračunu, ki se pripravlja. Ta je po njegovem mnenju na dolgi rok najbistvenejši.

Pri sprejemanju novih projektov v porabi države se ustvari konflikt med ministri, tako da med njimi ni več moralnega hazarda, podpirajo projekte drug drugega in odpadejo rešitve linearnega rezanja. "Prav na tem področju se da narediti še veliko," je prepričan Bole.