ZSSS nasprotuje ukrepu, ki je zapisan v predlogu izhodne strategije, da bi pri prispevkih za pokojninsko in zdravstveno varstvo postavili zgornjo mejo. To je ideja, da bi bogatemu sloju, ki plačuje prispevke ne glede na to, da so socialne pravice omejene, dali bonus in bi v določeni meri nehali plačevati vedno višje prispevke. To bi pomenilo zniževanje standarda solidarnosti v Sloveniji.
Za Slovensko nacionalno stranko je izhodna strategija vlade dokaz, da vlada ne ve, kaj bi naredila, saj le z davčnimi instrumenti polni proračun, iz tega pa nato izplačuje državne subvencije, medtem ko lahko prebivalci umirajo od lakote. V stranki bomo prihodnji teden pripravili svoje predloge, kako dobiti sredstva EU in kje še dobiti denar.
Vladna izhodna strategija se je doslej izkazala za strategijo dvigovanja davkov in reševanja krize na račun najšibkejših. Izhodiščni koncept izhodne strategije, ki jo pripravlja vlada, ima že v temelju nekaj predlaganih ukrepov, ki kažejo na to, da vlada nima jasne in odločne vizije pripraviti učinkovito strategijo. Ker gre za projekt ključnega pomena, bi morala biti sprejeta s širšo javno razpravo.
lažje odpuščanje zaradi lažjega zaposlovanja.
Namen strategije je v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko aktivnost in zagotoviti postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij, omogočati pa mora tudi postopno povečanje morebitne rasti.
Premier Borut Pahor je dejal, da bo vlada izhodno strategijo obravnavala na vseh rednih sejah v tem mandatu. "Pričakujem prepire, vendar ustvarjalne prepire," je dejal. Pojasnil je še, da vlada ne gre v spremembe delovne zakonodaje zaradi lažjega odpuščanja, pač pa zaradi lažjega zaposlovanja, saj delodajalci zaradi težkega odpuščanja ne zaposlujejo, čeprav bi lahko, "Slovenija pa ima srednjeveški trg delovne sile."
Odhodke znižati še za 600 milijonov evrov
V osnutku strategije je zapisano, da bi morala vlada, če bi želela upoštevati za leti 2010 in 2011 določeno zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov, odhodke znižati za dodatnih 600 milijonov evrov. V osnutku je predvidena skupinska obdavčitev iz davka na dodano vrednost in davka od odhodkov pravnih oseb, ki bi med seboj tesno povezanim pravno neodvisnim osebam omogočila obravnavo kot za enega davčnega zavezanca.
V skladu s strategijo naj bi se začela priprava srednjeročnega programa državnih razvojnih prednostnih nalog in investicij, ki bo natančneje definiral in ovrednostil razvojne prioritete na ravni vseh razvojnih politik in posamezne razvojne politike. Predvideni so tudi popravki jamstvene sheme za podjetja, s katerimi bi odpravili omejitve glede reprogramiranja posojil, za posamezna večja podjetja z bonitetno oceno C pa bi država prek neposrednih jamstev omogočila zadolžitev pri bankah, a bi morala podjetja prek osebnih zavarovanj vodstva in lastnikov jamčiti za uspešnost projektov.
SID banka bi imela vlogo podjetniškega sklada
SID banka bi imela vlogo podjetniškega sklada, ki združuje več instrumentov finančnega inženiringa, slovenski podjetniški sklad pa bi prevzel vlogo krovnega izvajalca financiranja malih in srednje velikih podjetji. V primeru potrebe po sanaciji bank zaradi slabih naložb bi bilo treba sprejeti splošna načela za morebitno državno pomoč bankam.
Spremenil naj bi se tudi zakon o socialnih prispevkih, s katerim bi se omejila zgornja višina zavarovalne osnove za pokojninsko in zdravstveno varstvo (na 40.865,5 evra) in hkrati ukinitev sedanjega prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, ki bi se financiral iz davčnih virov. Omejitev zgornje višine socialnih prispevkov bi po oceni ministrstva za finance pomenila okoli 235-milijonski letni izpad prihodkov. 40 milijonov evrov bi lahko nadomestili zaradi višjih vplačil akontacije dohodnine. Preostanek izpada dohodkov bi lahko nadomestili s širitvijo osnov na avtorske in podjemne pogodbe, popoldansko obrt, študentsko in podobno delo ter z zvišanjem sedanje minimalne osnove za obračun pri samostojnih podjetnikih in družbah z omejeno odgovornostjo.
Povišanje minimalne plače v treh fazah, prve na breme države
Osnutek strategije predvideva povišanje minimalne plače na višino minimalnih življenjskih stroškov v treh fazah. Breme prvega koraka januarja letos v celoti prevzame država z dvigom davčne olajšave na raven minimalne plače, druga dva v letu 2011 in 2012 pa prevzamejo delodajalci. Predvidena pa je tudi posodobitev ureditve delovnih razmerji, ki se nanašajo na študentsko delo.
Reforma pokojninskega sistema je razdeljena na dva sklopa, to je modernizacijo sistema, ki naj bi začela veljati z začetkom prihodnjega leta, in vzpostavitev novega pokojninskega sistema, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2015 in bi imel štiri stebre (prispevki pokojninskega in invalidskega zavarovanja in državni proračun, prispevki delavcev in delodajalcev, premije delavcev in delodajalcev ter premije zavarovancev). Pokojninska reforma predvideva povišanje polne in minimalne starosti in izenačitev pogojev za pridobitev pravic moških in žensk, vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve ter vzpostavitev spodbudnejših bonusov ter restriktivnejše politike malusov ter črtanje časovnih bonusov. V poklicno pokojninsko zavarovanje naj bi se preoblikovalo tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. S sprejemom zakonov v zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bi se omogočila reforma s področja zdravstva.
Strategija predvideva tudi preoblikovanje Darsa
Strategija predvideva še ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, preoblikovanje Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe, ustanovitev javnega sklada za ravnanje nepremičnim premoženjem države, preoblikovanje Darsa, prilagoditev nadzora finančnih storitev, prilagoditve nadzora mrežnih storitev, preoblikovanje urada za varstvo konkurence in ustanovitev agencije za javno naročanje.
ZSSS nasprotuje ukrepu, ki je zapisan v predlogu izhodne strategije, da bi pri prispevkih za pokojninsko in zdravstveno varstvo postavili zgornjo mejo. To je ideja, da bi bogatemu sloju, ki plačuje prispevke ne glede na to, da so socialne pravice omejene, dali bonus in bi v določeni meri nehali plačevati vedno višje prispevke. To bi pomenilo zniževanje standarda solidarnosti v Sloveniji.
Za Slovensko nacionalno stranko je izhodna strategija vlade dokaz, da vlada ne ve, kaj bi naredila, saj le z davčnimi instrumenti polni proračun, iz tega pa nato izplačuje državne subvencije, medtem ko lahko prebivalci umirajo od lakote. V stranki bomo prihodnji teden pripravili svoje predloge, kako dobiti sredstva EU in kje še dobiti denar.
Vladna izhodna strategija se je doslej izkazala za strategijo dvigovanja davkov in reševanja krize na račun najšibkejših. Izhodiščni koncept izhodne strategije, ki jo pripravlja vlada, ima že v temelju nekaj predlaganih ukrepov, ki kažejo na to, da vlada nima jasne in odločne vizije pripraviti učinkovito strategijo. Ker gre za projekt ključnega pomena, bi morala biti sprejeta s širšo javno razpravo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje