Izvoz blaga v članice EU-ja je dosegel 2,09 milijarde evrov in bil le za 0,2 odstotka večji kot v primerljivem obdobju lani, izvoz v nečlanice EU-ja pa se je povečal za 45,1 odstotka, na skoraj 2,20 milijarde evrov, je objavil Surs.

Levji delež rasti menjave z nečlanicami predstavljajo posli oplemenitenja, ki obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo uvoženega blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resnično izboljšan izdelek. Ti posli so še posebej poudarjeni v farmacevtski industriji in v trgovini s Švico, od koder prihajata največja tuja vlagatelja v farmacevtsko panogo, Novartis in Sandoz.

Brez poslov oplemenitenja se je vrednost izvoza zvišala za 23,7 odstotka in dosegla 793 milijonov evrov.

Uvoz blaga iz držav EU-ja se je medtem ustavil pri skoraj 2,18 milijarde evrov, kar je bilo za 5,9 odstotka manj kot avgusta lani, uvoz iz tretjih držav pa je narasel za 6,0 odstotka, na 2,60 milijarde evrov. Skupno gledano, je bil medletno večji le za 0,2 odstotka.

Brez poslov oplemenitenja bi se uvoz iz nečlanic EU-ja povečal za 6,7 odstotka, na 695 milijonov evrov.

Pokritost uvoza z izvozom je bila avgusta 89,7-odstotna, Slovenija pa je v blagovni menjavi tokrat imela primanjkljaj. Dosegel je 494,3 milijona evrov.

Od začetka leta do konca avgusta je izvoz blaga dosegel 40,15 milijarde evrov in bil za 10,7 odstotka večji kot v prvih osmih mesecih lani. Izvoz v članice EU-ja se je povečal za skromnih 0,8 odstotka, na 20,68 milijarde evrov, izvoz v nečlanice EU-ja pa za 23,4 odstotka, na 19,47 milijarde evrov.

Vrednost uvoza se je medtem v osmih letošnjih mesecih dvignila za 14,7 odstotka, na 42,88 milijarde evrov. Uvoz iz držav EU-ja se je povečal za minimalnih 0,1 odstotka, na 21,23 milijarde evrov, uvoz iz tretjih držav pa za 33,8 odstotka, na 21,65 milijarde evrov.

V osmih mesecih skupaj ima Slovenija občuten primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino. V tem obdobju je dosegel 2,73 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 93,6-odstotna.