Ameriško avtomobilsko industrijo je finančna kriza močno prizadela. Foto: EPA
Ameriško avtomobilsko industrijo je finančna kriza močno prizadela. Foto: EPA
Detroitski velikan GM potrebuje največji delež 14-milijardne pogače. Foto: EPA

Do glasu "za" v kongresu prihaja po dolgih pogovorih med Belo hišo in vodilnimi demokrati. Z zajetno finančno injekcijo bi bila ameriška avtomobilska velikana General Motors in Chrysler LCC rešena pred bankrotom vsaj do marca, do takrat pa upajo, da bodo novi kongres in Obamova administracija našli dolgotrajnejšo rešitev.



Denar ni rešitev?
Zdaj je od senata odvisno, ali bo zakon potrdil ali ovrgel - tu imajo demokrati le pičlo večino, republikanci pa kljub podpori (še) predsednika Georgea Busha zakona očitno ne odobravajo. Po njihovem mnenju finančna pomoč ne bo rešila težav, ki pestijo industrijo.

14 milijard je sicer milijarda manj, kot se je govorilo prejšnji teden, in kar 20 milijard manj, kot so takrat zaprosili avtomobilski velikani. Kljub temu bi bil sveženj najverjetneje dovolj, da bi zadržal grožnjo takojšnjega bankrota.

Stroge omejitve in nadzor
GM po lastnih besedah potrebuje 4 milijarde do konca meseca, da lahko nadaljuje poslovanje, in še dodatnih šest miljard v prvih treh mesecih leta 2009. Pri Chryslerju naj bi potrebovali štiri milijarde do konca prve četrtine. V nasprotju s tema dvema proizvajalcema ima Ford Motor več denarja na razpolago in zato naj ne bi črpal iz predlaganega svežnja.

Rešilni sveženj pa ima svoje omejitve in pogoje - družbe bi bile pod strogim nadzorom, obstajale bi omejitve glede plače izvršilnih direktorjev, prepovedi na določene odpravnine in zahteve, da se avtomobilski proizvajalci znebijo svojih službenih letal in ne plačujejo dividend na dolgove. Poleg tega bi predsednik določil še posebnega nadzornika, t. i. "avtocarja", ki bi nadziral prizadevanja družbe pri preoblikovanju svojih operacij.

K. S.