Bančniki so se s predstavniki vlade srečali na drugem delovnem posvetu, pridružil pa se jim tudi član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Na srečanju so odpravili tudi nekatere nejasnosti glede sheme, po besedah finančnega ministra Franca Križaniča pa so bile te predvsem tehnične narave. Banke so imele namreč še nekaj pripomb na samo izvedbo, ki jih bo vlada upoštevala. Obenem je vlada uskladila tudi večino odprtih vprašanj z Evropsko komisijo, ki mora shemo na koncu odobriti.

Shemo naj bi začeli izvajati že v roku enega tedna, posojila pa naj bi bila po mnenju ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija operativna do konca prihodnjega meseca.

Tudi bankirji upajo na hitro uvedbo sheme
Predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela je s srečanjem na vladi zadovoljen - pogovor o jamstveni shemi je bil zanj konstruktiven, tudi on pa meni, da bo shema kmalu zaživela.

O predlogu sprememb zakonov o javnih financah in o jamstveni shemi, ki urejata državna jamstva bankam, je Žajdela prepričan, da bodo vse ustrezne pravne definicije sprejete. Za pogovore med vlado in Abanko o državnih jamstvih za zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih pa je prvi mož Abanke zatrdil, da je tudi tam še nekaj nejasnosti in da se bodo šele potem odločali, ali bodo ob državnem jamstvu šli v izdajo obveznice na mednarodnem kapitalskem trgu ali ne.

Arhar izpostavil dolgotrajnost sprejemanja
Predsednik uprave banke Unicredit Slovenije France Arhar je medtem izpostavil glavno težavo jamstvene sheme, za katero je dejal, da so o njej na srečanju zelo konkretno razpravljali - predvsem o njenem dolgotrajnem sprejemanju - sicer pa tudi sam pričakuje čimprejšnji začetek delovanja sheme. Arhar je razkril, da so razpravljali o zelo konkretnih zadevah, denimo o tem, kaj je novo posojilo in ali sprememba posojilnih pogojev ali podaljšanje posojila tudi predstavlja novo posojilo.

Poleg tega je kot veliko težavo izpostavil tudi določila o financiranju t. i. menedžerskih odkupov. Izpostavil je, kdo bo, če nekaterim velikim lastnikom podjetij ali skupin podjetij banke ne bodo podaljšale posojila, vstopil v lastništvo teh podjetij. Ne vidi namreč možnosti, da bo nekdo "z gotovino prišel in kupil deleže v podjetjih". Zaradi tega vprašanja je po njegovem mnenju lahko jamstvena shema tudi ustavljena, saj velikokrat iz posojilnih pogodb zaradi lastniških mrež ni mogoče razbrati, kdo je dejanski dolžnik ali lastnik nekega podjetja.

Arhar pričakuje, da se bo na medbančnem trgu počasi znova vzpostavilo zaupanje, ki je v tem trenutku ključno.

S. Z.