Joško Godec (DeSUS) se je tekom seje komisije o menedžerskih prevzemih, na kateri je bilo zaslišanih kar pet prič, odločil, da nepreklicno izstopa iz komisije, saj je prepričan, da ne bo nikoli končala svojega dela. Kot je dejal se na komisiji le sestajajo in pogovarjajo o preteklosti, za katero ne bodo nikoli vedeli kakšna je bila.

Prvi je bil zaslišan nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak, ki je dejal, da se mu že od leta 2007 naprej, ko je postalo jasno, da je z menedžerskimi prevzemi nekaj hudo narobe, dela sramota.

Zavrača namreč trditve, da je agencija v času njegovega vodenja kot eden izmed regulatorjev finančnega trga zatajila. Trdi namreč, da je šlo pri izdajanju dovoljenj za prevzeme zgolj za upravni postopek in da agencija ni imela zakonske podlage za vsebinsko odločanje, čeprav je "čutil", da bi agencija morala imeti tudi te pristojnosti.

Kje so razlogi za menedžerske prevzeme?
Borak domneva, da je eden od razlogov, da je bilo leta 2007 izvedenih največ menedžerskih prevzemov v tem, da so nekateri menedžerji želeli s prevzemi zmanjšati svojo izpostavljenost političnim vplivom.

Po zaslišanju je za MMC zatrdil, da je politična odgovornost za neuspele tajkunske prevzeme na plečih slovenskih zakonodajalcev. "Lahko je tisoč delovnih skupin, ki zakone pripravljajo a jih ne sprejemajo, roke dvigujejo poslanci in tu se postavi vprašanje koliko poslanci dejansko vedo o stvareh, o katerih odločajo. Iskati politično odgovornost za zakone, ki so take stvari dovoljevali zunaj državnega zbora, je naravnost smešno. Roke so dvigovali poslanci in politična odgovornost je lahko samo njihova," je dejal.

"Inidicev za prevzem Istrabenza ali Pivovarne Laško ni bilo"
Nekdanji direktor Urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je izpostavil, da je bil zakon o menedžerskih prevzemih zagotovo pomanjkljiv, za kar naj bi del odgovornosti nosila ministrstvo za gospodarstvo in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Prepričan je tudi, da sodišča niso izrekla dovolj sankcij, zaradi česar so se nepravilnosti nadaljevale.

"Če pride do prevzema kontrole oz. več kot 50 odstnega lastništva, se to smatra za koncentracijo, ki jo je potrebno priglasiti Uradu za varstvo konkurence. Do novembra 2007 ni bilo jasnih indicev, sploh ne s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, da bi lahko obstjal prevzem Istrabenza ali Pivovarne Laško s strarni ene osebe ali večih povezanih oseb," je med drugim povedal Plahutnik.

"Tajkunski krediti so legalni"
Božo Jašovič, nekdanji član Sveta banke Slovenije, odgovoren za nadzor bančnega poslovanja je poudaril, da je bila kreditna rast v Sloveniji v letih 2006 in 2007 pretirana. Ne strinja se s trditvijo, da je bila Banka Slovenije v tistem času neaktivna in zatrjuje, da je imela intenziven nadzor nad dogajanjem ter da je izvajala ukrepe za zajezitev kreditnih tveganj.

Pojasnil je da so posebej nadzorovali tveganost kreditov za menedžerske odkupe in njihovo zavarovanost. Kot pravi, Banka Slovenije kot regulator ni imela nobenih ingerenc, da bi tovrstne kredite prepovedovala, njihova zavarovanja pa so bila po mnenju Banke Slovenije zadovoljiva.

Po seji je za MMC poudaril, da so bili menedžerski odkupi povsem legalni, vprašanje pa je ali so bili v celoti etični. Po njegovem mnenju je pomembno ali so lahko pri teh odkupih konkurirali tudi drugi zainteresirani investitorji in ali je bila zagotovljena transparentnost in konkurenčnost.

Božičeva: Nisem članica niti simpatizerka nobene stranke
Pričala je tudi Katja Božič, nekdanja članica Nadzornega sveta NLB-ja. Dejala je, da ni bila nikoli niti članica niti simpatizerka nobene stranke in da je vedno delala v korist banke in vseh njenih lastnikov.

Kot zadnji je bil zaslišan Ivan Ribnikar, dolgoletni član Sveta Banke Slovenije. Med drugim je izpostavil, da so bili menedžerski prevzemi posledica odprave družbene lastnine v začetku 90-ih let. Dodal je, da so bili bankirji in podjetja, ki so sodelovala v prevzemih, naivni, saj niso upoštevali možnosti padca tečajev.