Božo Jašovič kot predsednik uprave Nove Ljubljanske banke od ključnih obstoječih lastnikov pričakuje, da bodo vplačali celoten manjkajoči del do ciljne vsote 250 milijonov evrov, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Za zdaj so vlagatelji vplačali 89 milijonov evrov. Kot je dejala, se cena delnice naše največje banke na sivem trgu vrti pod stotimi evri za delnico, zato je sorazmerno visoka cena 116 evrov za delnico mogoč vzrok nizkega povpraševanja.

Kot je Jašovič povedal za oddajo Tedenski aktualni mozaik, še ni znano, ali se bo v drugi krog vključila tudi solastnica, belgijska banka KBC. Ta je v prvem krogu vplačala le toliko, da je obdržala četrtinski lastniški delež. Njen morebiten prispevek bo znan ob zaključku drugega kroga dokapitalizacije 30. marca.

Govorili o 700, predlagali 400, bodo sploh dosegli 250 mio. evrov?
Na vprašanje, ali je 250 milijonov evrov realna številka potrebne dokapitalizacije, glede na to, da "nekateri govorijo celo o 700 milijonov evrov", je predsednik uprave odgovoril: "V javnosti krožijo različne številke. Mi smo začeli s 400 milijoni, ki pa so jih ključni lastniki zavrnili."

Zdajšnjo številko so dosegli pod pogojem izvedbe programov za zagotovitev kapitalske ustreznosti, kot so dezinvestiranje in odprodaja naložb ter zaseženih vrednostnih papirjev in zmanjševanje tveganj. Kot je pojasnil, so v teku postopki prodaje različnih zaseženih delnic, če bo potrebno, tudi z ustanavljanjem konzorcijev. Med možnimi prodajami so tudi delnice SCT-ja, Banke Celje ter NLB Sofije.

Jašovič se stresnega testa ne boji
Čeprav je NLB lanski stresni test opravila "za las", se letošnjega Jašovič ne boji in je prepričan, da ga bo banka uspešno opravila. Vseeno pa ima "določen slab občutek", da je raven kapitala še vedno prenizka, kar pa aktivno rešujejo ravno v okviru projekta dokapitalizacije in zagotovitve kapitalske ustreznosti. Napovedal je, da bodo prvi opaznejši učinki teh projektov vidni proti koncu letošnjega leta.
"Kreditiramo tam, kjer je povpraševanje"
Ob naraščajočih kritikah, da banke v krizi ne opravljajo več svoje vloge kreditiranja gospodarstva, je vlada pripravila zakon o obdavčitvi bilančne vsote bank, ki naj bi banke prisilil k aktivnejšemu kreditiranju. Bankirji so, vključno z Jašovičem, proti, saj se po njegovem mnenju kreditiranja ne da spodbujati s fiskalnimi ukrepi.

Banke so namreč za kreditiranje naravno zainteresirane, saj imajo od tega dobiček, seveda pa kredite dajejo kreditno sposobnim komitentom. Če je povpraševanje po kreditih nizko zaradi pomanjkanja investicij, pa tudi zmanjšanega števila kreditno sposobnih, se kreditiranje naravno zmanjša, tega pa ne bo izboljšal noben zakon, meni Jašovič.
Predsednik uprave je še napovedal, da v nekaj mesecih pričakuje pozitivno tekoče poslovanje, do konca leta pa celo dobiček.

V prodajo tudi Gradbeno podjetje Bežigrad
NLB je objavila javni poziv za izkaz interesa za podajo zavezujočih ponudb za nakup 23.762 delnic Gradbenega podjetja Bežigrad, kar znaša 99,79 odstotka vseh izdanih delnic družbe. Te so sicer v lasti podjetja Vegrad, zastavljene pa so bile pri NLB-ju. Celjsko okrožno sodišče se je v okviru stečajnega postopka nad Vegradom 18. marca strinjalo, da lahko NLB sama izvede postope prodaje delnic bežigrajskega gradbenega podjetja.