"Rezultati so pričakovani. So odraz nižjega rizičnega profila banke. Temeljni kapital se je znižal za 1,2, na 6,3 odstotne točke. Treba je povedati, da smo šli v to vajo z izjemno nizkim temeljnim kapitalom. Kopica konkurentov je dobila višji količnik, zato že več mesecev poudarjamo, da banka potrebuje svež kapital. Nekaj napak izhaja tudi iz slabega upravljanja s kreditnim porteljem," je v pogovoru s Slavkom Bobovnikom v Odmevih dejal predsednik uprave največje domače banke.

Od kod naj bi svež kapital prišel? "Možnosti je več. Od tega, da ga zagotovita trenutna lastnika (država in belgijski KBC), do tega, da k temu povabimo nove lastnike." Ali so vloge varčevalcev varne? "Vloge so nenezadnje zavarovane z državnim jamstvom. Vloge varčevalcev so na varnem."

Zaloge za vzorec
NLB je zahtevanih šest odstotkov, kar je meja pri oceni kakovosti temeljnega kapitala (Core Tier 1), presegel za komaj 0,3 odstotka za leto 2011. Po pesimističnem scenariju naj bi se zaradi domnevnega šoka konsolidirani količnik temeljnega kapitala Tier 1 ob koncu leta 2009 znižal s 7,5 odstotka na 7,4 odstotka leta 2011. Ob dodatnem deželnem tveganju bi vpliv na ocenjeni količnik Tier 1 znašal še dodatne 1,1 odstotne točke, kar pomeni, da bo konec leta znašal 6,3 odstotka, so sporočili iz NLB-ja.

"Rezultati obremenitvenega testa kažejo na rezervo v višini 38,2 mio. EUR temeljnega kapitala (Tier 1) glede na predpisani količnik Tier 1 kapitala v višini 6 % za NLB, ki je bil dogovorjen izključno za namen tega testiranja. Ta prag se ne sme nikakor šteti za predpisani minimum (predpisani minimum za količnik Tier 1 kapitala je 4 %) niti za ciljno vrednost, ki odraža profil tveganja ustanove, določen v sklopu postopka nadzornega pregleda po drugem stebru CRD," pravijo v naši največji banki.

Banka bo tako do septembra letos sklicala skupščino, na kateri bodo lastniki odločali o predlogu dokapitalizacije v višini 400 milijonov evrov. Ta bi omogočila, tako v banki, izvajanje strategije NLB-ja kot regionalne banke, prilagoditev na nove zahteve po višjem regulatornem kapitalu in bo zagotavljala kapitalsko trdnost. Ob tem v banki še opozarjajo, da je bil test izveden pod številnimi ključnimi skupnimi poenostavljenimi predpostavkami, zato so informacije namenjene le primerjavi, ne sme pa se jih uporabljati kot napovedi.

"Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja"
Na rezultate stresnega testa se je že odzvala vlada, ki je zapisala, da "priznava in sprejema izid obremenitvenega testa celotne Evropske unije, katerega namen je ocena odpornosti bančnega sistema na morebitne negativne gospodarske dogodke v letih 2010 in 2011, ter pozdravlja transparentnost, ki bo dosežena z objavo rezultatov".

Vlada je opozorila še, da je pri komentiranju testa pomembno razlikovati med rezultati, pridobljenimi na podlagi različnih scenarijev. "Rezultata na podlagi scenarijev negativnih gospodarskih dogodkov ne gre razlagati kot trenutne situacije ali morebitnih trenutnih kapitalskih potreb. Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja, saj so morebitni negativni gospodarski dogodki v obremenitvenem testu oblikovani kot hipotetični scenariji in vključujejo ekstremne predpostavke, za katere obstaja majhna možnost, da se uresničijo," so še zapisali.

Križanič: NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti
Minister za finance Franci Križanič je v odzivu na rezultate stretsnega testa zapisal: "S tem je mogoče razumeti, da NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti, kot jih je za namene tega prvega vseevropskega testa postavil Odbor evropskih bančnih nadzornikov."

"Ugotavljam, da je NLB prvi mednarodni test svoje kapitalske ustreznosti uspešno prestal in da rezultati testa ne spreminjajo dosedanje ugodne slike finančne stabilnosti v Sloveniji," je prepričan Križanič.

"Po dosedanjih zagotovilih centralne banke imamo v Sloveniji robusten bančni sistem, ki je odporen na posledice morebitnih neugodnih gibanj. Banka Slovenije in same banke so namreč dolžne sprotno voditi postopke ocenjevanja izpostavljenosti tveganjem ter redno letno izvajati obremenitvene teste," je še zpisal minister.

Med razlogi za slabo oceno slabe naložbe in tajkunska posojila
Ekonomist Maks Tajnikar je za MMC dejal: "Takšni testi ne povedo nič kaj pametnega." Ob tem dodaja, da samo ponovijo, kar se za NLB že ve, torej da ima banka težave. In te težave ima po njegovem mnenju iz štirih razlogov: "Prvi je ta, da se zahteve za kapitalsko ustreznost drugačne, zagotovo so pomembne tudi slabe naložbe Ljubljanske banke - to so predvsem tista podjetja, ki so v stečaju oz. pred stečajem -, tretji razlog je, da je bila vpletena v te tajkunske zgodbe. Četrti razlog pa je, da banka, če bi se lotila kakšnih razvojnih načrtov, potrebuje svež kapital."

Tajnikar je še prepričan, da moramo 'na tej točki' zaupati menedžmentu, saj so prve poteze (v pričakovanju rezultatov stresnih testov) že potegnili - napovedali so dokapitalizacijo naše največje banke. Tajnikar ob tem meni, da druga vprašanja zdaj niti ni tako bistvena, najpomembneje pa je predvsem to, kdo bo kapitalizacijo izpeljal. Po njegovem mnenju bi moral imeti prednost tuji kapital in ne država, saj bi se ta, čeprav prispeva svež kapital, morala za to sama zadolžiti, s čimer pa ne bi rešili ničesar.

Če bi teste izvedli že pred leti ...
Na splošno so po Tajnikarjevem mnenju stresni testi dobra stvar predvsem zato, ker se na tako z istimi merili primerja različne banke. Ekonomist ob tem izpostavlja še en vidik - sprašuje se namreč, kaj bi bilo, če bi take teste delala že pred leti: "Morda bi se tudi finančna kriza drugače obrnila, morda bi jo celo preprečili."

Ustrezen kapital 8-odstoten, kapital dobre banke 10-odstoten
V bančnih krogih velja, da je kapital ustrezen, če je vsaj osemodstoten, dobre banke pa imajo desetodstotnega. Finance kot primer navajajo, da je bil temeljni kapital skupine NLB konec prvega četrtletja 7,2-odstoten, temeljni kapital SKB-ja v istem obdobju 11,3-odstoten.

Kako in kdaj bo NLB dokapitaliziran, kljub vsemu še ni natančno znano. Premier Borut Pahor je namreč po četrtkovi seji vlade dejal, da bo prizadevanja za dokapitalizacijo lažje razumeti po objavi stresnih testov, o načinu dokapitalizacije pa bo potreben natančen strokovni premislek. Poleg države se največja lastnica NLB-ja, belgijska banka KBC, namreč še ni dokončno zavezala, da bo pri dokapitalizaciji sodelovala. NLB je že napovedal, da bo skupščina delničarjev, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji za 400 milijonov evrov, v septembru.