Zaradi epidemije so zaprla vrata številna podjetja, predvsem s področja gostinstva, turizma, trgovine in kulture. Nekatera med njimi pod okriljem programa aktivne politike zaposlovanja zaposlujejo tudi javne delavce. A ti niso upravičeni do čakanja na delo doma, praviloma se jim ne sme odrediti niti dela od doma, zato so jim ponekod, kjer jim ne morejo zagotoviti dela, primorani prekiniti pogodbe. Javni delavci opozarjajo, da gre za krivičen odnos države do njih.

V Pomurju je prek javnih del za obdobje enega leta zaposlenih nekaj več kot 300 ljudi. Nemalo jih dela v javnih ustanovah, ki so zdaj zaprte.

"Prek javnih del dela 320 oseb v Pomurju, 30 manj kot prejšnji mesec. Nekateri jim v tem času ne morejo zagotavljati javnih del, zato smo z izvajalci začeli sklepati anekse o prekinitvi programov. Takšnih programov je trenutno 17 za 21 vključenih oseb. Gre predvsem za prekinitve v institucijah, kot so turizem, kultura, ki so zaprle svoja vrata in udeležencem ni možno zagotavljati dela. Javna dela se torej prekinejo za ta čas, osebe pa imajo vse pravice iz naslova za primer brezposelnosti, saj se lahko prijavijo v evidenco brezposelnih oseb," je povedala Stanislava Perčič, direktorica območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Murski Soboti.

Marsikje se trudijo, da bi javnim delavcem vendarle zagotovili delo, da jih ne pahnejo v socialno stisko. Tudi na drugi devetletki v Murski Soboti, kjer imajo tri zaposlene prek javnih del. Da jih ne smejo napotiti na čakanje na delo doma ali jim odrediti dela od doma, se ravnateljici osnovne šole Suzani Fartelj ne zdi prav.

"Ni pravično, nikakor ni pravično, da se jim to ne omogoči, če jim mi lahko to ponudimo, ampak delo v šoli smo jim zdaj našli. Trudijo se še toliko bolj kot redno zaposleni, ker je za nekoga, ki pride na javno delo, to lahko odskočna deska za zaposlitev in se vsak maksimalno potrudi," je povedala Farteljeva.

Silva Štefanec je ena od treh, ki na omenjeni osnovni šoli delajo prek javnih del. Meni, da so javni delavci prikrajšani za določene pravice v primerjavi z redno zaposlenimi, in dodaja: "Letni dopust ni tako velik, kot bi ti pripadal po starosti in delovni dobi. Kup pomanjkljivosti je, pri katerih država pozabi na javne delavce. Zdaj pa sploh v tem času. Ta ukrep, da nas ne smejo poslati na čakanje ali odrediti dela od doma, je pa spet nečloveški, bi lahko rekla, ker smo veseli, da dobimo neko zaposlitev in damo vse od sebe. Vsaj jaz. Počutim se izvrstno na tem delovnem mestu, rada opravljam vsa dela in kolektiv je super. Potem pa pridejo takšni ukrepi, ki so v bistvu neživljenjski. Spet se počutiš odrinjeno in nepotreben družbi. V socialni stiski si, tudi finančni. V spomladanskem valu epidemije smo lahko bili doma na čakanju na delo. Takrat so dobili dodatek brezposelni, upokojenci, jaz javna delavka, ki sem bila na čakanju, pa takrat nisem dobila niti minimalne plače. In taki javni delavci nismo bili upravičeni do nobenega "koronadodatka". Vsi imamo mesečne stroške in to, da smo nenehno v negotovosti, je res težko, ker ne veš, kako se bo to končalo. Hudo je, res."

Ukrep čakanja na domu za javna dela ni predviden

Na zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje so pisno pojasnili: "Za udeležence javnih del v času epidemije je, glede ukrepa čakanja na domu, v skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih zavod prejel stališče ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), da tega ukrepa ni mogoče uporabiti za udeležence javnih del. Ta ukrep je namenjen ohranjanju delovnih mest, kar pa javna dela niso. Javna dela so eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Brezposelne osebe sklepajo pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del in te zaposlitve ne predstavljajo rednega delovnega razmerja. Kljub tej situaciji si MDDSZ in zavod prizadevata, da v času epidemije ne bi prihajalo do prekinitev javnih del, ampak da se za udeležence javnih del poskuša uporabiti vse pravne podlage, ob upoštevanju okoliščin posameznega konkretnega primera ,ter veljavno delovnopravno ureditev. Zavod tudi še naprej zagotavlja svoj del sofinanciranja plač oziroma nadomestil udeležencev."

Težave delodajalcev, ki prejemajo subvencije za delavce

Zaradi epidemije pa imajo težave tudi delodajalci, ki so za zaposlitev novih sodelavcev prejeli subvencijo. Ustanove in podjetja so zaradi epidemije zaprle vrata in zaposlenim ne morejo zagotoviti dela, zdaj pa jih skrbi, kako bodo delavcem, zagotovili plačo in prispevke.

"Vrata smo bili primorani zapreti zaradi tega, ker je tako odločila vlada, ne po svoji krivdi ali zato, da bi se podjetje znašlo v škripcih. Da sem osebo zaposlil za dve leti, prejmem mesečno 210 evrov subvencije za 24 mesecev, vse drugo moram plačati sam. Če bi lahko normalno posloval, to ne bi bil problem, zdaj, ko pa moram imeti vrata zaprta, pa bi bilo smiselno, da bi tako kot druge zaposlene, lahko tudi zaposlene preko subvencije dal na čakanje na delo doma, dokler bomo primorani imeti zaprta vrata," je povedal lastnik podjetja, ki ne želi biti imenovan.

Direktorica murskosoboške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič je ob tem pojasnila. "Zdaj se še iščejo rešitve, kako v zvezi s tem, ko je nastala epidemija v zvezi s prenehanjem teh interventnih ukrepov tudi za te delavce. Za zdaj še nismo prejeli tolmačenja pristojnega ministrstva, čakamo ga v kratkem."

Sicer pa je v regiji približno 200 ljudi, ki so jih delodajalci zaposlili s pomočjo subvencije.