Dolg države je konec leta 2020 znašal 80,8 odstotka BDP-ja, kar je za 15,2 odstotne točke BDP-ja več kot leto prej, je objavil državni statistični urad.

Primanjkljaj podsektorja centralna država je znašal 3,959 milijarde evrov, druga dva sektorja, lokalna država in skladi socialne varnosti, pa sta ustvarila presežek, in sicer lokalna država 83 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa osem milijonov evrov.

Prihodki javnih financ so bili za 4,6 odstotka manjši kot v letu 2019, v glavnem zaradi manjših davčnih prihodkov. Davki na proizvodnjo in uvoz so bili nižji za 9,8 odstotka, tekoči davki na dohodke in premoženje pa za 9,4 odstotka.

Javnofinančni izdatki so bili za 14,8 odstotka večji kot predlani. Glavni razlog za to so bili izdatki, povezani z odpravljanjem posledic epidemije covida-19: subvencije so bile večje za 1,475 milijarde evrov ali 425,4 odstotka, socialna nadomestila in pomoči v denarju pa za 759 milijonov evrov ali za 10,3 odstotka.

Država je v zadnjem četrtletju 2020 ustvarila 1,101 milijarde evrov primanjkljaja, to je 9,2 odstotka BDP-ja . Ta primanjkljaj je bil povezan z ukrepi države za omilitev posledic epidemije covida-19 (t. i. neposredni učinki epidemije) in je bil na eni strani posledica 16,6-odstotne rasti skupnih izdatkov, na drugi strani pa 4,9-odstotnega padca skupnih prihodkov države.

Skupni prihodki države so v četrtem četrtletju znašali 5,303 milijarde evrov, s čimer so bili za 274 milijonov evrov ali za 4,9 odstotka nižji kot v istem obdobju leto prej. Glavni razlog za tolikšen upad so bili tudi v tem četrtletju nižji davčni prilivi; ti so bili za 329 milijonov evrov ali za 11,9 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju 2019. Pri tem so najbolj upadli davki na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 207 milijonov evrov ali za 11,7 odstotka.
Primanjkljaj države je v zadnjem četrtletju lani nekoliko blažila rast prihodkov od socialnih prispevkov; ti so bili za 68 milijonov evrov ali za 3,3 odstotka višji kot v istem obdobju predlani.

Izdatki države so v četrtem četrtletju 2020 znašali 6,404 milijarde evrov, kar je 910 milijonov evrov ali 16,6 odstotka več kot v četrtem četrtletju 2019. Najbolj so se povečali izdatki za subvencije, ki so bili za 443 milijonov evrov večji kot v istem obdobju leto prej. Sledili so izdatki za druge tekoče transferje, ki so bili večji za 206 milijonov evrov ali 89,7 odstotka, predvsem zaradi ukrepov države za blaženje posledic epidemije. Izdatki za socialna nadomestila so bili višji za 144 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka. Bruto naložbe v osnovna sredstva so se povečale za devet milijonov evrov ali 1,7 odstotka.
Izdatki za obresti so se zaradi nadaljnjega ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih še naprej zniževali in bili v zadnjem lanskem četrtletju za 23 milijonov evrov ali 11 odstotkov nižji kot v istem obdobju leta 2019. Sredstva za zaposlene so bila za 84 milijonov evrov ali za šest odstotkov višja.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2020 znašal 37,429 milijarde evrov ali 80,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 5,684 milijarde evrov ali za 15,2 odstotne točke BDP več kot leto prej.

Dolg države se je v primerjavi s stanjem ob koncu tretjega četrtletja 2020 povečal za 717 milijonov evrov. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih vrednostnih papirjev.

Dolg države na centralni ravni je ob koncu zadnjega četrtletja lani znašal 36,766 milijarde evrov ali 79,4 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 889 milijonov evrov ali 1,9 odstotka BDP-ja. Dolg skladov socialne varnosti je znašal 0,1 milijona evrov.

Leta 2019 so slovenske javne finance ustvarile presežek za 0,5 odstotka BDP-ja in leta 2018 v višini 0,7 odstotka BDP-ja. Leto 2017 so končale izravnane, še prej pa je država imela javnofinančni primanjkljaj.

Večina poslabšanja javnih financ v letu 2020 izvira iz ukrepov, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, a fiskalni svet opozarja, da so lani hitro rasli tudi nekateri izdatki, ki s krizo niso neposredno povezani, kot je, denimo, rast stroškov dela ter izdatkov za blago in storitve. Poleg tega so nekateri protikoronski ukrepi takšni, da ne obravnavajo posledic krize oz. jih obravnavajo na neustrezen način, tudi s slabšanjem strukturnega položaja javnih financ, je opozoril fiskalni svet.