To je več od 836 milijona evrov oz. 2,2 odstotka BDP, kot so pokazali prvi izračuni državnega statističnega urada, objavljeni pred manj kot mesecem dni. Vzrok za zvišanje je predvsem v dopolnitvi metodologije prikazovanja tekočih transakcij Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je na novinarski konferenci povedal Andrej Flajs iz državnega statističnega urada.

Primanjkljaj je bil torej lani za 296 milijonov evrov večji od prvotnih izračunov, k čemur so transakcije DUTB-ja prispevale 270 milijonov evrov, revizija ocene vrednosti davka od dohodkov pravnih oseb pa 26 milijonov evrov.

Upoštevali tudi konverzije slabih posojil
V prvotnih izračunih primanjkljaja so upoštevali podatke DUTB-ja o odpisih terjatev v letu 2015 v dejanski vrednosti 61 milijonov evrov, v reviziji pa so po dogovoru z evropskim statističnim uradom Eurostat poleg odpisov terjatev upoštevali tudi konverzije slabih posojil v lastniške deleže podjetij in v nepremičnine. Ta slaba posojila so ovrednotili po bruto transfernih vrednostih, to pa je zahtevalo dodatno povečanje primanjkljaja države za 209 milijonov evrov, je pojasnil Flajs.

Razčiščevanje podatkov z Eurostatom po njegovih besedah ni nič posebnega in poteka vsako leto, vendar pa je bilo letos še bolj podrobno. Slovenija namreč izhaja iz postopka presežnega primanjkljaja, v katerega jo je Evropska komisija uvrstila leta 2009, pogoj za to pa je znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP.

Knjiženje pod dolg države
DUTB je od bank prevzela slaba posojila v letih 2013 in 2014, in sicer v višini 1,555 milijarde evrov, kar se je knjižilo kot dolg države. Po Eurostatovi metodologiji mora biti ta številka za 254 milijonov evrov višja, od tega za 209 milijonov evrov v letu 2015.

Konsolidirani bruto dolg države konec leta 2015 je po reviziji ocenjen na 32,07 milijarde evrov oz. 83,2 odstotka BDP-ja, kar je 0,2 odstotne točke več od izračunov iz konca marca. V približno enakem obsegu se je dolg države povečal v vseh letih od vključno 2007, razlog za revizijo pa je bil prenos prejetih sodnih varščin in podobnih transakcij v dolg države.