Jazbec bo član odbora in direktor za načrtovanje in odločanje o reševanju. Evropska komisija bo zdaj odločitev posredovala v potrditev Evropskemu parlamentu, imenovanje pa mora nato potrditi še Svet EU-ja. Mandat trajanja te funkcije je pet let, brez možnosti podaljšanja.

Enotni odbor za reševanje je novi organ evropske bančne unije, ki skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za davkoplačevalce in gospodarstvo.

Za vodenje Banke Slovenije bo tako treba poiskati novega guvernerja. Kandidata za guvernerja sicer po posvetovanjih s poslanskimi skupinami predlaga predsednik republike, v DZ-ju pa je za njegovo imenovanje potrebna absolutna večina, torej 45 glasov. Jazbec je funkcijo prevzel sredi julija 2013.

Jazbec: Čas je za bančno unijo
Bančna unija se sproti dograjuje in izboljšuje, manjka pa še njen tretji steber, in sicer evropski sistem jamstva za bančne vloge, ki je ključen za njeno polno delovanje, je bilo slišati na konferenci BS-a v Ljubljani. V trenutnih dobrih gospodarskih razmerah je po mnenju guvernerja Jazbeca nesporno čas za njeno dokončanje.

"Enotni bančni sistem je lahko resnično enoten le, če je zaupanje v varnost bančnih vlog enako ne glede na državo članico, v kateri posluje banka," je opozoril.

Tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je poudaril, da lahko bančna unija, ki je v izgradnji že od leta 2012, svoj potencial izpolni le, če bodo vsi njeni deli v polnosti delovali. Priznal je, da je izzivov veliko, ključen pa je politični dogovor. Pri oblikovanju enotnega evropskega sistema jamstev za vloge, ki naj bi vsem komitentom v območju evra zagotovil enako raven varstva, imajo nekatere države, recimo Nemčija, sicer kar nekaj pomislekov, zato so v Bruslju pred kratkim predlagali nekatere kompromisne rešitve. Komisija bi si želela, da sistem zaživi v letu 2019.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc pa je zatrdil, da mora biti enotni bančni nadzornik konsistenten, strog, zahteven in pošten ter do vseh enak, pravočasno pa mora tudi zaznavati tveganja. Mehanizem nadzora sicer pokriva vse banke v evrskem območju, a ECB v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki neposredno izvaja nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami, medtem ko je nadzor nad manj pomembnimi primarno, ne pa izključno, v vlogi nacionalnih nadzornikov, v primeru Slovenije tako Banke Slovenije.

Enotni mehanizem reševanja bank
Enotni mehanizem nadzora in prizadevanje za harmonizacijo nadzorniških praks je obstajal že prej, novost je zdaj enotni mehanizem reševanja bank. Njegov cilj je na urejen način in brez uporabe javnih sredstev reševati banke v težavah, tako da se ohranijo njihove kritične funkcije.

Sestavljajo ga Enotni odbor za reševanje bank, ki se ukvarja z velikimi čezmejnimi skupinami, in nacionalni organi za reševanje, ki so odgovorni za manjše bančne akterje. V Sloveniji je ta organ Banka Slovenije, ki je zadolžena za NLB, Novo KBM in Abanko.

Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak je pojasnil, da pri njih deluje posebna služba za reševanje. Nadzorniški organ in organ za reševanje sta tako v Sloveniji pod isto streho, a operativno ločena. Pri načrtu okrevanja gre tako po Bošnjakovih besedah za analogijo požarnemu načrtu. "Vsaka banka ga mora imeti, dejansko pa bo uporabljen zelo redko," je dejal.