Goljar je v pogovoru za MMC dejal, da kriza v arhitekturi še ni dosegla dna, saj ima stroka trenutno še opravka s preteklimi posli". "Te zgradbe, ki še rastejo po Ljubljani, rastejo od prej," pravi in pojasnjuje, da je stavba, velika 10.000 kvadratnih metrov, ki je narejena v dveh letih, narejena neskončno hitro. Projekti sicer trajajo od pet do šest let, od začetka do konca gradnje pa se "gospodarske razmere spremenijo in pride do tega, da se kakšen investitor premisli, in potem nastane problem z obračunom".

"Na javnih natečajih tudi do petkrat več ponudnikov"
"Bomo pa prvi čutili izhod iz krize, ker bo prišlo prvo povpraševanje k projektom," je po drugi strani prepričan predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Gospodarska kriza se po njegovem mnenje trenutno pozna tudi na področju javnih arhitekturnih naročil in razpisov. "Pri ponudbah na javnih arhitekturnih natečajih se je zgodilo to, da je bilo včasih ponudnikov 10, največ 15, sedaj pa jih je tudi 50. To je odkrit pokazatelj, da je stroka v krizi," je poudaril Goljar.

"Javni natečaji so namreč veliko tveganje za neko podjetje. Tega se lotiš takrat, ko nimaš početi kaj drugega, ali pa se tega udeležuješ zavestno. Zdaj pa se je zgodilo tako, da kaže, da je stroka tako brez dela, da ljudje počnejo tudi to," je dejal Goljar in dodal, da je javnih razpisov za najnižjo ceno kar nekaj, a "na njih so cene take, da bi se lahko pogovarjali o nelojalni konkurenci".

Arhitekti s statusom samostojnega kulturnega delavca
Veliki projekti v arhitekturi so se po besedah Goljarja ustavili v začetku lanskega leta, vendar podatkov o tem, koliko arhitekturnih birojev se je zaradi tega znašlo v finančnih težavah, na zbornici nimajo. Tudi zato ne, ker arhitekturni biro ni produkcijska enota arhitekture v Sloveniji. Velik del arhitektov ima namreč status samostojnega kulturnega delavca. "Zbornica ima 1.300 članov in približno 60 odstotkov je samostojnih kulturnih delavcev," je pojasnil in ocenil, da je v Sloveniji od 3.000 do 4.000 arhitektov, a veliko se jih aktivno ne ukvarja z osnovnim poklicem, za katerega so se šolali.

"Član zbornice pa mora biti tisti arhitekt, ki hoče delati projekte, za katere je potreben podpis odgovornega projektanta. Zbornica ima na tem področju javna pooblastila, v imenu države izvaja strokovne izpite, zato da dobiš to pooblastilo, in vodi imenik pooblaščenih projektantov," pravi Goljar.

"Za nizko ceno ne moreš narediti dobrega projekta"
Gospodarska nestabilnost poleg kvantitete vpliva tudi na kvaliteto gradnje, meni naš sogovornik. "Za nizko ceno ne moreš narediti dobrega projekta. Če imaš slab projekt, je to osnova za vse slabe stvari, ki se potem dogajajo," je prepričan. "Ko dobiš neko nalogo, se pozanimaš, v kakšnem proračunu je lahko izvedena. Tisti, ki dela kvalitetno, naredi zadevo tako, da je izdelek primeren ceni," trdi arhitekt. O varčevanju pri projektiranju pa je dejal: "Pri konstrukciji po navadi ne moreš, ker ta pač mora biti, lahko pa, na primer, pri debelini izolacije. To so stvari, ki se jih od daleč ne vidi."

"Arhitekti smo zelo na prepihu in nimamo nikakršnih vzvodov, da bi prišli do denarja," je v zvezi s plačilno nedisciplino v arhitekturi povedal predsednik ZAPS-a. Poleg tega, da je drastično upadlo število vlagateljev, imajo arhitekti namreč težave tudi z neplačili. "Plačilni roki so takšni, kot se dogovoriš," pravi in dodaja, da lahko pri naročnikih, ki nimajo denarja, trajajo od dva do tri mesece. "Najprej poskušaš biti prijazen. Z vsakim investitorjem, s katerim si delal, si želiš, da bi morda še delal zanj. Malo si prijazen, malo počakaš in razumeš, ker ljudje smo taki, da se izogibamo sodišč. Potem gre to na izvršbo in je lahko v 30 dneh rešeno, če se nihče ne pritoži," je pojasnil in ob tem poudaril, da je posel arhitekta vreden le od tri do štiri odstotke celotne investicije.

Naj posamezniki gradijo ali ne?
Kot pravi, je zaradi gospodarske krize zaslužka v arhitekturi bistveno manj. O številkah ni želel govoriti: "Katero koli številko bi rekel, bi bilo to ugibanje. Za nekatere bistveno manj pomeni skoraj bankrot, za druge pa ne."

Skrivnosten je bil tudi pri proizvodni ceni kvadratnega metra novozgrajene stanovanjske površine. Dejal je, da je ta veliko, veliko nižja od prodajne, ob tem pa je opozoril, da na končno ceno vpliva veliko različnih stvari: "V obdobju od začetka do konca gradnje morate najeti kredit, poskrbeti za nakup zemljišča, dajatve v zvezi s komunalno opremo, dajatve v zvezi z nekimi posebnimi prispevki, ki se včasih pojavijo, če hočeš neko spremembo v kakšnem občinskem aktu ... To vse vpliva na ceno."

Se pa gradnja trenutno izplača fizičnim posameznikom. "Če imaš denar, če to potrebuješ in gradiš zase, je zdaj primeren trenutek, da se to dela. Če nimaš denarja in moraš prodati neko stanovanje, zato da boš gradil, si v velikih težavah. Za trg pa je zdaj nespametno delati, ker ni kupca. Stanovanje, dokler nimaš kupca, nima vrednosti," še opozarja.